»Ta naša dežela je blesava«

»Padli smo. Ni sicer vse tako črno, imamo Tino Maze, drugi obeti pa so slabi,« nič kaj spodbudno Tone Vogrinec začne oceno razmer. »Na srečo imamo nekaj mladih. Žan Kranjec je že začel zbirati točke v svetovnem pokalu. Prav mladi nas rešujejo. A visoke ocene si slovensko alpsko smučanje ne zasluži. V študijskem žargonu bi mu dal štirico, kar je manj kot šestica, ki je še pozitivna. A naj bo to štirica v nogometnem merilu, kar pomeni, da vse le ni tako slabo in črno.«

Zakaj je tako?

Razlogov je več. V prvi vrsti ni več mladih športnikov, ki bi po svojih psihomotoričnih sposobnostih sploh prihajali v smučanje. Vse manj je takih. V času nekdanje Jugoslavije je bilo smučanje elitni šport, vsi mladi so hoteli biti Križaji, Kuralti, Streli … Danes ni več tako – precej drugih možnosti je, ki so v nasprotju z alpskim smučanjem mnogo cenejše!

Torej je denar drugi razlog?

Zagotovo! Danes sezona smučarja, ki je star 14 ali 15 let, starše stane okoli 20.000 evrov! Pa mi povejte, prosim, koliko jih ima danes denar za to. Malo. A to ni najhujše. Ko starši in tekmovalci vidijo, da si morajo priprave plačevati tudi AA-reprezentantke in reprezentanti, je logična usmeritev v druge, cenejše športe. Veljavo pridobivajo kolektivni športi, plavanje in borilne veščine.

Ste imeli v mislih še kaj?

Dokazano je, da nam je konkurenca pobegnila, capljamo za njo. Pa ne od letos ali lani, razlika je nastala v zadnjih letih. Če jo želimo ujeti, kar ni nemogoče, saj premoremo nekaj velikih talentov, moramo delati bolje in več. A danes ne delamo tako – ampak manj in slabše. Iz dneva v dan je razlika večja!

Tako ali tako se troši več, kot se ima.

Tu bi bilo treba razmisliti, ali je ob vseh težavah smiselno odhajati na poletne treninge na južno poloblo. S temi odpravami naredimo gromozanske stroške, ko na začetku sezone potrebujemo denar za zadnje priprave, pa ga preprosto ni. V zadnjih letih se razmere na evropskih ledenikih izboljšujejo, zato bi priprave lahko opravili kar tu.

Kako rešiti slovenski nacionalni šport?

Težko. Če pogledava situacijo v različnih družbenih podsistemih, potem ne more biti drugače. Denarja ni za kulturo, zdravstvo, šolstvo... Bilo bi tudi neupravičeno, da bi terjali več. Kljub vsem težavam smučarski zvezi še vedno uspe zbrati 10 milijonov letnega proračuna. Številka je velika, a mi je jasno, da ga vse težje zagotavljajo. Nenormalno pa je, da imajo težave alpinci, ki so bili 30 let nosilci in vlečni konj smučarske zveze. V zlatih letih so podpirali in pomagali preostalim panogam, danes pa capljajo za skakalci.

Ne le vrhunsko smučanje, slabo se piše tudi Pohorju.

Pohorje umira. Smučišče je zdaj prevzel avtobusni promet Maribor. Zagon naprav in letni remont ne bosta velik strošek, bodo pa potrebovali prave ljudi za pripravo prog in snega. Brez zadnjega ne bo nič! Vnovič bosta bistveni proizvodnja in priprava umetnega snega. Če ne bo narejen pravočasno, bo šla še ena sezona po gobe. Problem je, ker je že zdaj jasno, da nimamo dovolj topov, še manj vode in pravih ljudi, da bi ga naredili. Občina bi morala že pred časom reči bobu bob in dokončno investirati v sistem za zasneževanje. Da mi kdo pravi, da v Mariboru na tej nadmorski višini ni mogoče delati snega, je izgovor za nesposobnost. Dokazano je, da je imelo mesto vedno zlato lisico, če je bilo pravočasno, torej v decembru, narejenega dovolj umetnega snega. Če je tako, potem lahko vsakomur zagotoviš, da bo imel na voljo sneg za smučanje tja do marca. Torej 100 dni smučanja za letno vozovnico, to potem že kupiš. Na slabe proge pa ne bo nihče hodil!

Če ne bo urejenega Pohorja, bodo trpeli mesto in mladi asi.

Predvsem slednji. Tina Maze in Žan Kranjec se bosta že znašla, vadila bosta v Alti Badii ali Schladmingu. Kaj pa mlade tekmovalke in tekmovalci SK Branik? Prej so imeli ugodne cene smučarskih vozovnic, tudi tako se jim je pomagalo, zdaj pa bodo morali plačati. Denarja za to pa preprosto ni!

Zlata lisica bo v Mariboru?

Za vsako ceno jo je treba izpeljati! Roko nad smučišče je dala občina, potem ni vrag, da jim ne bo uspelo sklanfati zlate lisice skupaj. Precej pomembnejša je za Maribor kot evropska prestolnica kulture. To je izdelek, ki traja 50 let, ne smemo ga izgubiti, še manj zamočiti. A če ne bodo naredili snega, na to sem že opozoril, potem jo bo znova gostila Kranjska Gora. Upam in želim si, da že danes razmišljajo o tem, kako do snega, ne takrat, ko bo prepozno.

Če na Pohorju ni pravega denarja in gospodarja, imajo to v Bohinju, kjer pa jim nikakor ne uspe dokončati ambicioznega načrta Bohinj 2864.

Pred dnevi sem se vrnil iz Turčije. Jugosi smo za Turke vedno rekli, ah, ubogi Turki. Daleč od tega! Vsi, ki se greste v Sloveniji turizem, morate nemudoma v Antalyo, da vidite, kako uspeva njim. Zanje smo bogu za ritjo! Ne morem razumeti, kako nam v Sloveniji vedno uspe najti ovire, take in drugačne, da ustavimo napredne in ambiciozne načrte, ki ovirajo prihod tujega kapitala v našo državo. Bohinj ima izjemen potencial, mi pa smo našli sto ovir, da to ustavljamo. Brez zamere, ta naša dežela je blesava!

Bi nov veter v slovenskem smučanju zavel, če bi se tja kot funkcionarka vrnila Tina Maze, ki se vse bolj spogleduje s koncem smučarske kariere?

Vsak prihod asa, ki se je kalil na najvišji možni tekmovalni ravni ter pustil tak pečat, je več kot dobrodošel. A tisti, ki so živeli na takih obratih, bili vrhunski, nekajkrat prepotovali svet, težko vnovič s tako energijo sežejo po novem smučarskem izzivu. Dokaz je že pogled na trenerje v svetovnem pokalu – to so po navadi ljudje, ki jim kot tekmovalcem ni uspelo in so vso energijo usmerili v trenersko afirmacijo.