POTAPLJA SE

SZS ni Burkina Faso, 
je pa Burkaška Farsa

Objavljeno 23. november 2014 16.19 | Posodobljeno 22. november 2014 23.49 | Piše: Marko Uršič

Na Smučarski zvezi Slovenije finančna voda pušča z vseh strani.

Smučarska zveza Slovenije sicer ni afriška država Burkina Faso, a dogajanje v njej, še posebno na raznih sejah, ki so odprte za javnost, spominja na zadnje (politične) pretrese v zahodni črni celini. Sredina seja izvršilnega odbora SZS je bila znova skoraj štiriurno mučenje; predvsem zaradi dejstva, ker na teh sejanjih na videlo pridejo vsi razkoli, provincializem, osebni interesi in nezmožnost skupne vizije (in tudi dejstev), ki bi orjaka (to je športna zveza z najvišjim proračunom v Sloveniji) premaknili iz blata.

Stvarnost, da skakalci nimajo podpisanih pogodb s SZS in bodo torej konec tedna v Klingenthalu, na prvi tekmi nove zimske sezone, skakali formalnopravno goli, je v sredo kot prva sprožila izbruh ognjenika na sedežu smučarske zveze v Podutiku. Orli nimajo zavarovanja, kaj če se poškodujejo na skakalnici, in še marsikaj vulkanskega pepela je zasulo sejno sobo. »Sam sem odgovoren, da skakalci niso podpisali pogodb. Nisem jih mogel prepričati. Na skupščini bom zato ponudil odstop,« je bil jasen Ljubo Jasnič, predsednik zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Orli naj osnovni papir s členi pogodbe, po sklepu IO, podpišejo v slabem tednu, aneks, kjer so navedeni sporni (denarno prenizki) bonusi, ki skakalcem dvigajo pritisk, pa do sredine decembra, ko bodo razčistili, koliko novcev je resnično na mizi.

Ne bo plač

Nato je podutiški ognjenik izbruhnil drugič, in to tako nevarno, da sedežu SZS grozi podobna usoda kot Pompejem. Smučarska zveza ima 3,1 milijona evrov dolga, pritok denarja pa ni enak tistemu v Monte Carlu. »Če ne bo striktne sanacije, novembra, decembra in januarja za zaposlene ne bo plač,« je opozoril direktor SZS Jurij Žurej. Kratkoročne obveznosti iz več postavk bi se po enem gašenju požara prenesle na eno banko za obdobje od pet do sedem let. Žurej je še predlagal, da zadolžen SZS vzame (nov) kredit v višini 1,5 milijona evrov, hkrati pa bo zveza dala v ocenitev svoje nepremične: prostore v Podutiku, hotel na Pokljuki in tudi delnice Zavarovalnice Triglav. Predsednik zbora za biatlon Srečo Barbič se je ob tem naježil kot v največji grozljivki; pokljuški hotel je vreden 1,2 milijona evrov, a pomembno je to, da je z njegovo prodajo, kar bi teoretično naslednji lastnik že storil, ogrožena tekma svetovnega pokala na Rudnem polju. Direktor pa je še navrgel, da je SZS v preteklih letih pri kreditih plačeval le obresti, ne pa tudi glavnice.

Za negativni poslastek pa je na koncu poskrbel tabor alpskega smučanja. Njihova razpoložljiva proračunska sredstva so bila milijon osemdeset tisoč evrov, po le štirih tekmah svetovnega pokala, seveda je treba všteti še priprave na zimo, pa so porabili že 884.546 evrov. »Alpinci držijo figo v žepu. To je model, kako funkcionira zveza. A potem bo jok in stok. A to bo no go. Na koncu bodo imeli alpinci porabo dveh milijonov evrov,« je na umirjeni način potrpljenje z alpinskim delom izgubil predsednik SZS Enzo Smrekar. Fantje in dekleta, ki smučajo, lahko do konca zime po sklepu IO porabijo le še 150.000 evrov. Smrekar bo zahteval tudi programski in volilni zbor alpskih disciplin, Dušan Gorišek, predsednik alpskega odbora in zbora, pa naj odstopi. Alpinci se denarno utapljajo, razen Tine Maze so tudi rezultatsko na ravni, ko ni luči na koncu predora, zato grozi, da jih bo pregazil vlak finančne insolventnosti.

Deli s prijatelji