Strela klesti črne jastrebe

CHICHAGO – Povsod se je že stopil led, a glej ga, zlomka, še vedno je v središču pozornosti na vroči Floridi. Lanski prvak Anže Kopitar se bo tokrat moral usesti v naslonjač, prižgati televizor in le opazovati, kako se Chicago Blackhawks in Tampa Bay Lightning v finalu končnice NHL udarjata za Stanleyjev pokal. Tega so črni jastrebi osvojili že petkrat, nazadnje leta 2013, strela pa je zmagovito udarila v sezoni 2003/04.

Kanadski klubi so torej spet ostali na suhem, a zato v obeh moštvih finalistov ne manjka hokejistov iz dežele javorjevega lista. Pa tudi trenerja Chicagov Joel Quenneville in Tampin Jon Cooper se veščin najhitrejšega moštvenega športa na svetu nista učila v ZDA. Uvodna finalna tekma, igra se na štiri zmage, bo v evropski noči na četrtek, drsali in udarjali plošček bodo v Amalie Areni v Tampi, po indijansko ognjene palice, kjer v poletnih mesecih pogosto udarjajo nevihtne strele. Chicago ali divji česen – shikaakwa v jeziku domorodnih Indijancev, lovi tretjo lovoriko v šestih sezonah, prvi so bili tudi 2010., trener Quenneville pa pred uvodom še ne ve, ali bo zvezdnika (kapetana) Jonathana Toewsa in Patricka Kana obdržal v prvem napadu črnih jastrebov. Tam sta zadnji dve polfinalni tekmi proti Anaheim Ducks igrala z novim mladim zvezdnikom Brandonom Saadom, Američanom sirskega rodu, omenjeni pa so uničili račke. Za Chicago bo denimo drsal tudi Brad Richards, ki je leta 2004 s Tampo zmagal v NHL in bil hkrati razglašen za najboljšega igralca končnice. V finalu spet ne bo šlo brez jugoslovanskega pridiha, kapetan Tampa Baya Steven Stamkos je namreč makedonskega in škotskega rodu.

Velika gora

Črni jastrebi so v polfinalu, pravzaprav finalu zahodne konference, s 4:3 izločili Anaheim, druga tekma je bila denimo najdaljša v klubski zgodovini, strela je bila na vzhodu prav tako v sedmih tekmah boljša od New York Rangers. Obe moštvi krasi hitrost pri prenosu ploščka, ki ga znajo tudi tehnično dovršeno obdržati v posesti. Če bo to zahteval potek tekme, bodo tudi preračunano in kakovostno branili svoja vrata. »Menim, da v finalu nihče od nas ne bo več čutil utrujenosti po dolgi sezoni, predvsem zaradi navdušenja, da spet igramo za Stanleyjev pokal,« meni Chicagov branilec Duncan Keith. Toews je dodal: »Vemo, da Tampa Bay nima veliko slabosti. Morali bomo igrati tako, kot to običajno počnemo, pritisniti na nasprotna vrata in tekmeca prisiliti, da čim več časa preživi v svoji obrambni tretjini.«

Zanimivo, da je Stamkos končnico začel kot srednji napadalec, a ker ni bil učinkovit, ga je trener Cooper premestil na desno krilo. »Makedonec« je odgovoril s sedmimi zadetki in skupno 14 točkami v naslednjih dvanajstih tekmah. Proti New Yorku je zadel na štirih zaporednih dvobojih. »Vemo, da so šampionsko moštvo z razlogom, tudi izkušeni, za nas bo to težak vzpon na res veliko goro,« težavo slikovito ponazarja Steven Stamkos, čigar strele so bile najučinkovitejše v letošnji sezoni poklicne hokejske lige. »Smo moštvo, kjer igralci ne igrajo drug ob drugem, ampak drug za drugega. Zato smo tam, kjer smo,« ga je dopolnil trener Jon Cooper.