Slovensko čast reševala Ilka in Boštjan, razred zase pa Shiffrinova in Hirscher

Sedmerica slovenskih smučark in pol ducata naših fantov so se v 51. sezoni alpskega smučanja zapisali med dobitnike točk. A tehtnica je precej na strani deklet, ki so skupaj domov prinesla 1882 točk, fantje 712. Dekleta so poskrbela za 13 uvrstitev na oder najboljše, na katerem so bili fantje enkrat. Takšno je tudi razmerje v zmagah – 7:1. Bolj ali manj se je vse vrtelo okoli Ilke Štuhec in Boštjana Klineta, ki sta naša smučarska junaka sezone.

Globus je zgodba zase

Ilkina sezona je bila sanjska, temelje zanjo je kovala poleti, ko je bilo jasno, da bo s samostojno ekipo nadaljevala delo, svoje so dodali še treningi z moško zasedbo za hitre panoge. A da bo Ilka tako hitra in uspešna, so verjeli in pričakovali redki. Spektakel v kanadskem Lake Louisu (med 2. in 4. decembrom) je zakoličil šampionsko sezono. Ilka je v treh dneh dvakrat zmagala, enkrat pa bila peta. Šestindvajsetletnica je skupaj v sezoni zmagala sedemkrat (štirje smuki, dva superveleslaloma in kombinacija), temu pa je dodala dve drugi in štiri tretja mesta. Za nameček je osvojila mali kristalni globus v kombinaciji in smuku, v točkovanju superveleslaloma je bila druga. Na tem položaju je pristala tudi v dirki za veliki kristalni globus. Za nameček je v St. Moritzu postala še smukaška svetovna prvakinja. Če si navadni smrtniki postavljamo dilemo, kaj pomeni več – globus ali zlata lovorika, te dileme pri mariborski šampionki ni! »Globus. Definitivno vedno, ker gre za celotno sezono. Svetovno prvenstvo je sicer velika tekma, ki je na vsaki dve leti, ampak na koncu je en sam dan. Globus je definitivno več,« je bila jasna Ilka, ki je v minulih sezonah skupaj zbrala 841 točk, letos kar 1325. Za nameček v vseh petih panogah. Tudi v veleslalomu in slalomu, kjer se je najvišje zavihtela na njej dragem Mariborskem Pohorju – deseta je bila na slalomu, 14. v veleslalomu. To je jasen znak, da bi bila lahko Ilka konkurenčna v vseh panogah. Nekaj odgovorov bo dala že olimpijska sezona. Že zdaj je jasno, da se bo ekipa naše šampionke še okrepila, Ilka pa ostaja zvesta svoji filozofiji, zaslužene cekine (zdaj ji na srečo ni treba več vsega) vrača in vlaga vase. Tudi zato je danes tam, kjer je! S sezono je lahko zadovoljna tudi Ana Drev. Na šestih od prvih osmih veleslalomov se je zavihtela med deseterico. Če bi osvojila kolajno na svetovnem prvenstvu, bi bila sezona popolna. Zato pa ostaja to neizpolnjena želja in cilj za olimpijsko sezono, od katere 31-letna Drevova veliko pričakuje. Velike apetite ima Ana Bucik, ki je napredek v slalomu (zametki boljših nastopov se kažejo tudi v veleslalomu) kronala s 139 točkami in 17. mestom v skupni razvrstitvi slalomskega seštevka. Točke svetovnega pokala so osvojile še Tina Robnik (stabilna v veleslalomu), Maruša Ferk (prednjačila v kombinaciji, v novi sezoni želi izboljšati svoje nastope v hitrih panogah) in Meta Hrovat, ki je prve točke v slalomu dobila na Semmeringu, rezultat kariere pa ji je uspel na Kronplatzu v veleslalomu, ko je bila 15. Za dobro delo je bila Hrovatova nagrajena 10. marca, ko je postala mladinska svetovna kombinacijska podprvakinja. Kot sedma med dekleti je do dveh točk prišla Katarina Lavtar. Pod uspehe deklet minule sezone sta se pri Ilki podpisala Grega Koštomaj in Darja Črnko, pri preostanku zasedbe pa ekipa zbrana okoli Denisa Šteharnika.

Kline material
 za danes in jutri

Tudi pri fantih ni šlo brez napredka. Boštjan Kline je potrdil, da so poškodbe in smola stvar preteklosti. S svojo umirjenostjo in predanostjo je Boško material za danes in jutri – za potrpežljivost je bila nagrajen s premierno zmago na Norveškem, ki pa je dokončno zaprla usta še zadnjim kritikom trenerja Petra Pena, ki je pomagal pri preboju med najboljše tudi Martinu Čaterju. Velik korak naprej sta pod taktirko Klemna Berganta v tehničnih panogah naredila Žan Kranjec in Štefan Hadalin. Kranjec je bil dvakrat celo četrti, ob koncu sezone so mu pošle moči, pa tudi v glavi ni bil povsem pri stvari. Na srečo ga to ni stalo veliko, saj je zadržal mesto med vodilno petnajsterico. Z zrelim razmišljanjem in predvsem borbenostjo pa je navdušil Hadalin – štirikrat je bil med dobitniki točk za svetovni pokal, na svetovnem prvenstvu je bil zelo dober deseti. Sezono sta s točkami sklenil tudi Tilen Debelak in Klemen Kosi, ki pa ne skriva, da je pričakoval več. Ni edini – tudi zato, ker ga je pred leti za talent razglasil tudi Andrea Massi, ki se je februarja poslovil od sodelovanja s slovensko smučarsko zvezo.

Tretja Američanka

Na svetovni ravni je bila to sezona v znamenju Združenih držav Amerike in Avstrije. Mikaela Shiffrin je postala šele tretja Američanka, ki je osvojila veliki kristalni globus. Pred njo je to leta 1993 uspelo Tamari McKinney, Lindsey Vonn je bila najboljša v letih 2008, 2009, 2010 in 2012. Shiffrinova je zagotovo fenomen in zgodba zase. Vonnova je prvi kristalni globus osvojila, ko je imela 23 let in pol in imela takrat 13 zmag v svetovnem pokalu, Shiffrinova pa se je na najvišjo stopničko na tekmah svetovnega pokala doslej zavihtela že na 31 tekmah. Ob tem ima v zbirki lovorik tudi že olimpijsko zlato in tri naslove svetovne prvakinje v slalomu, kjer take prevlade že lep čas ni bilo. Sezono so zaznamovale tudi poškodbe, ki so posredno vplivale na boj za kristalne globuse predvsem v ženski konkurenci. Švicarka Lara Gut se je nesrečno poškodovala na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu, koleno so ji nemudoma operirali. Vnovič je morala pod nož tudi Anna Veith, ki je z dekliškim priimkom Fenninger dvakrat osvojila veliki kristalni globus, zdaj jo čaka vnovično okrevanje. Po težki poškodbi se je vrnila Vonnova, vendar na deluje več tako odločno in samozavestno kot pred zadnjo nesrečo.

Štetje po Hirscherju

Poglavje zase v svetovnem pokalu je zagotovo 28-letni Marcel Hirscher. Šesti veliki kristalni globus si je zagotovil pet tekem pred koncem sezone, zgodilo se je pri nas na 56. pokalu Vitranc. Avstrijski as je tako postal prvi alpski smučar v zgodovini s šestimi velikimi kristalnimi globusi, najboljši smučar je že od sezone 2011/12. Pred Hirscherjem je bil najboljši, s petimi osvojenimi velikimi kristalnimi globusi, Luksemburžan Marc Girardelli (1985, 1986, 1989, 1991, 1993), na večni lestvici pa se je izenačil s slovito rojakinjo Annemarie Moser-Pröll (od 1971 do 1975 ter 1979). Hirscher je prvi alpski smučar s šestimi velikimi kristalnimi globusi, osvojenimi v nizu oziroma po vrsti, v obeh konkurencah, ženski in moški, kar je dosežek brez primere! S tem uspehom je Marcel potrdil dominacijo avstrijske moške reprezentance med dobitniki velikega globusa – 15 jih imajo, Švicarji več kot pol manj – sedem. Hirscher je najboljši veleslalomist že tretjo zimo zaporedoma. Salzburžan se je pridružil Gustavu Thöniju (1970–1972) in Ingemarju Stenmarku (1975–1981), ki so osvojili veleslalomski seštevek vsaj tri sezone zaporedoma. Za nameček je Hirscher kot prvi Avstrijec, ki je v isti sezoni oziroma letu osvojil veleslalomski seštevek v svetovnem pokalu in naslov svetovnega prvaka v veleslalomu. »Pred mano sta le dve možnosti – tekmovalno se upokojiti ali iti na olimpijske igre. To je moja deseta sezona. Ta sezona mi je res vzela veliko moči, po drugi strani sem imel tudi res veliko uspehov,« je pred tedni Hirscher na glas v Kranjski Gori razmišljal, ali bo še smučal v svetovnem pokalu ali ne.

Američanki več kot Avstrijcu

Pravijo, da je denar sveta vladar. Dejstvo je, da se resnega smučanja ne da iti, če ni cekinov. To najbolj vedo tudi naše smučarke in smučarji. Na srečo se položaj na Smučarski zvezi Slovenije izboljšuje, zato jim ni treba (so)financirati lastnih programov. Tisti najboljši v svetovnem pokalu so bogato nagrajeni. In prav je tako. Med dekleti je Mikaela Shiffrin prišla do 593.692 švicarskih frankov, s 413.364 ji sledi Ilka Štuhec, tretja je nesrečna Lara Gut (310.418). Pri fantih je (pričakovano) na vrhu med zaslužkarji Hirscher (521.878,66 – kar je manj kot vodilna v ženski konkurenci!), za njim sta se zvrstila Norvežana Henrik Kristoffersen (293.922,25) in Kjetil Jansrud (283.447,36). Na 14. mestu najdemo Boštjana Klineta (71.150,75).