Skube je bil boljši kot Hirscher

Po upokojitvi slovenskega slalomskega veterana Mitje Valenčiča v naši slalomski vrsti ni junaka, ki bi segel po točkah svetovnega pokala. Tako žalostno je bilo tudi v Zagrebu, kjer sta brez finala na Sljemenu ostala Matic Skube in Miha Kürner. Bila sta prepočasna. Zmaga je šla v Avstrijo, veselil se je Marcel Hirscher. To je tisti Marcel, ki mu je dal ta naš Skube vetra leta 2007. Bilo je mladinsko svetovno prvenstvo, Skube je postal najboljši mladinec, sosed Hirscher pa je domov nesel srebro. Slovenski golobradnež je bil 10. marca 2007 v avstrijskem Flachauu 11 stotink boljši od domačega šampiona. Pa to ni bilo prvo slovensko zlato med mladinci, a žal zadnje … Pred tem se je leta 1997 na sam vrh zavihtel Mitja Dragšič, leta 1983 je bil najboljši zdaj že pokojni Rok Petrovič. Tudi v dekliških vrstah se je segalo po najžlahtnejši kovini – prvič leta 1982 Anja Leskovšek, v letih 1991 in 1992 Urška Hrovat, zadnjič pa Ilka Štuhec (2007). Do danes je Hirscher v svetovnem pokalu slavil 28-krat, dobil je kar 15 slalomov.

Slovenska bera je borna in bedna. Človek bi še čakal in upal, da Skube in Kürner kaj naredita, in se pri tem tolažil, da sta mlada in nadarjena. Pa očitno ni enega ne drugega, ne mladosti ne daru. Miha ima 27 let, Matic je leto dni mlajši. V vseh svojih sezonah sta točke skupaj osvojila natančno sedemkrat. Šestkrat se je veselil Matic, Miha pa le enkrat, pa še to v superkombinaciji (19. mesto v Banskem). Matic je bil najvišje 9. januarja 2011, ko je v švicarskem Adelbodnu zasedel 12. mesto. Ob takšnih izkupičkih je na mestu, da se šef moške vrste Klemen Bergant na glas vpraša o smiselnosti nadaljnjih nastopov v svetovnem pokalu.

»Ne morem pametovati, nisem poleg,« se je nekdanji slalomski as Jure Košir previdno lotil te občutljive teme. Jure je imel v svoji karier padce in vzpone, v koži Skubeta in Kürnerja pa ni bil. »Vem pa, da tekmovalcem ni vseeno, da so v težkem položaju,« nadaljuje Košir. »Ti fantje so nekaj znali, ne nazadnje so osvajali naslove v mladinskih kategorijah. Pred 15 leti smo nekaj krepko zamočili,« opozarja dobitnik brona z olimpijskih iger v Lillehammerju, da naši slalomisti popolni nesposobneži vendarle niso in da so nekdaj v svetovni konkurenci nekaj znali in pomenili.

Preveč obtoževanj

Mojstrčan pravi, da vestno beleži in spremlja tekme svetovnega pokala. Ni mu vseeno, ker je nastala takšna kriza v moških vrsti. »Imeli smo sistem, imeli rezultate, danes nimamo ničesar,« nostalgično doda, sami pa se spomnimo 23. januarja 2001. Bil je slalom v Schladmingu, na startu pa osem Slovencev. Vseh osem je pristalo v finalu, na koncu je bila pri točkah sedmerica. Mitja Kunc je bil 3., Košir 6., Matjaž Vrhovnik 7., Rene Mlekuž 8., Drago Grubelnik 13., Andrej Miklavc 18., Uroš Pavlovčič pa 21. Mitja Valenčič je po 28. mestu v prvi vožnji odstopil v drugem teku. Kako povleči smučarski voz iz blata in apatije, niti Jure ne ve. Do 29. avgusta 2011 je bil predsednik odbora in zbora alpskih disciplin, potem je odstopil. Spoznal je, da posameznik ne more zamenjati sistema, čeprav bi imel še tako plemenite in čiste namene. Še danes je tako, na prizorišču pa je preveč delnih ambicij in lažnih nasmehov ter dobrikanj. »Preveč je obtoževanj, postavljanj in odstavljanj predsednikov, odborov in vodij. Morda je rešitev v dokončnem sesutju sistema, vzpostavitvi majhnih ekip in trdem delu. Morali bi stopiti skupaj, pokazati precej več zanesenjaštva in iskrenosti,« še doda Košir.