OBERSDORF – Peter Prevc je marsikoga presenetil z iskrenostjo, ko je po svojem kvalifikacijskem podvigu pred enim tednom v Oberstdorfu odkrito priznal, da ga je bilo pred prvim poletom na smučeh po skoraj enem letu pošteno strah. Da se že dolgo ni tako bal, je ponovil tudi pred sredinim odhodom na Japonsko.
»Ker sem imel v tej zimi po odskokih vse prevečkrat težave s smučmi, saj so one nadzirale mene, namesto da bi jaz njih, me je malo skrbelo, kako bo na letalnici. In ker nisem imel prave vizije, kako se lotiti prvega poleta, me je bilo kar precej strah. Toda na srečo se je dobro izšlo in sem lahko zato lepo stopnjeval,« je dal 24-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih vedeti, da mu je bilo zdaj na velikanki težje pri srcu, kakor mu je bilo, denimo, v prejšnjih letih, ko je bil v boljši formi.
Kljub strahu so mu nastopi na posodobljeni letalnici Heinija Klopferja dobro uspevali. Potem ko je napredoval iz poleta v polet, je s šestim in četrtim mestom dosegel svojo tretjo in drugo najboljšo uvrstitev v sezoni po tretjem mestu na uvodni preizkušnji v Kuusamu. »V sebi sem našel tisto, na kar sem moral biti pozoren, zato sem lahko užival,« je razkril najstarejši od bratov Prevc, potem ko se je v skupnem seštevku povzpel na 12. mesto in se na ta način spet zelo približal elitni deseterici, ki ima vnaprej zagotovljeno udeležbo na tekmah za svetovni pokal.
Na vprašanje, kako mu je všeč prenovljena velikanka na Bavarskem, je odvrnil, da je skakalcu sleherna naprava v redu, če mu gre na njej dobro. In obratno. »Če bi zdaj vprašali Stefana Krafta ali Andreasa Wellingerja (najboljša minuli konec tedna v Oberstdorfu), bi zagotovo odvrnila, da je to najboljša letalnica na svetu. Moram pa reči, da sta me presenetila s svojo stanovitnostjo, saj sta bila od petkovega treninga naprej en korak pred vsemi. Ni več veliko manjkalo, pa bi spodaj potrebovali nekoga, ki bi ju sklatil na tla,« se je pošalil in delil veselje z reprezentančnim kolegom Jurijem Tepešem, ki si je s tretjim mestom v nedeljo priletel svojo prvo uvrstitev na zmagovalni oder v predolimpijski zimi 2016/17.
»Všeč mi je, da mu je uspelo doseči, kar si je želel, čeprav je še v petek tarnal, da v celotnem vikendu ne bo dosegel nobenega rezultata,« je izjavil z naskokom najboljši skakalec prejšnje sezone in glede svojih občutkov dejal, da je težko razpredati o njih, ker se ti nenehno spreminjajo. »Ko si otrok, ne maraš zelenjave, ko si starejši, jo imaš rad. Tako je tudi v skokih; enkrat ti je nekaj všeč, drugič ne, enkrat nekaj deluje, naslednjič ne. Ko ti gre, vse čutiš in veš, kaj se dogaja, ko ti ne gre, pa lahko misliš, da dobro čutiš, vendar pa vse čutiš narobe. Zato je tisto, kar se je dogajalo lani, težko primerjati s tistim, kar se dogaja zdaj,« je poskušal opisati 'slepo ulico', v kateri se je znašel v tej zimi.
Nikoli ne ve, kaj mu bo prinesel nov dan, nova skakalnica, nov konec tedna. »Ker se mi lahko iz dneva v dan marsikaj spremeni, moram biti zadovoljen s tem, kar je bilo, obenem pa se moram osredotočiti nase in na prihajajoče izzive,« je poudaril Peter. Glede sobotne (8.30 po našem času) in nedeljske (2.00) tekme v Saporu, kjer je že trikrat okusil slast zmage – več sta jih tam slavila le legendarni Finec Matti Nykänen (6) in Norvežan Roar Ljøkelsøy (5) –, je dejal, da je na veliki napravi Okurajama že končal tako pri dnu kot tudi na vrhu doskočišča. Zato ne more imeti nobenih jasnih pričakovanj. Upa le, da bo nadaljeval v takšnem slogu kot nazadnje v Oberstdorfu. Brez začetnega strahu, seveda.
