Selektor risov Zupančič: Nisem bil dovolj zajeban

PARIZ – Po nizu petih porazov z najmanj petimi prejetimi goli je slovenska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu elitne divizije ohranjala upe, da si bo obstanek med najboljšimi zagotovila v dvoboju 6. kroga z Belorusijo. Odločilno tekmo so risi začeli zelo spodbudno. Proti Belorusiji sta si izkušena branilca Blaž Gregorc in Aleš Kranjc hitro prislužila izključitvi, a so njuni soigralci obakrat z igralcem manj na ledu zdržali nalet vzhodnjakov. Sledil je gol Aleksandra Pavloviča, a so Slovenci še do prvega odmora prešli v vodstvo z zadetkoma Žige Jegliča ob igralcu več in Davida Rodmana. Vse je kazalo, da so risi z vodstvom 2:1 vendarle našli formulo uspeha.

Toda v drugi tretjini je sledil nerazumljiv popoln mrk slovenskih hokejistov, ki so prejeli štiri zadetke (Jevgenij Koviršin, Pavlovič, Ilja Šinkevič in Andrej Stas z igralcem več) in po štiridesetih minutah zaostajali z 2:5. Priče smo bili popolnoma nemočni vrsti selektorja Nika Zupančiča, od obrambne igre ni bilo ničesar, presežka ni mogel ponuditi niti osamljeni vratar Gašper Krošelj. V zadnji tretjini sta ekipi le še oddelali tekmo do konca, mreži se nista več zatresli, Slovenija je bila svetlobna leta od morebitnega zasuka.

Katastrofalna obramba

Kapetan Jan Muršak je izpostavil klavrno igro v obrambi: »Preprosto nismo dovolj dobri. Če samo primerjamo, v kakšnih ligah igrajo naši branilci v primerjavi z nasprotniki, je že velika razlika. Ampak ni težava samo v branilcih, tudi napadalci bi se morali izboljšati, morali bi več pomagati branilcem. Če se nam vse izide, če je vratar dober, če smo dobri tudi igralci v polju, lahko presenetimo katerega od tekmecev. Drugače pa preprosto nismo dovolj kakovostni, da bi lahko konkurirali elitnim ekipam. Naša obramba je bila katastrofalna. Če ne da vsak svojega maksimuma, če ne opravi vseh podrobnosti, ne moremo pričakovati, da bodo goli padali kar sami od sebe in da bo kdo drug igral v obrambi namesto nas. Če ne bomo spremenili igre v obrambi, bomo imeli težave tudi v skupini B. Ekipa mora biti enotna v obrambni tretjini, v napadu pa bomo že dosegli tisti zadetek ali dva, četudi v power playu. A najprej moramo vse narediti v obrambi.«

Seveda je to ključno vprašanje tudi za selektorja Zupančiča. Spomnimo, Slovenija je nanizala šest porazov z vsaj petimi ploščki v svoji mreži; s Švico po podaljšku (4:5), Kanado (2:7), Norveško (1:5), Finsko (2:5), Češko (1:5) in Belorusijo (2:5). »Prevzemam odgovornost, kar zadeva igro v obrambi. Tu ne mislim le na branilce, temveč na celotno ekipo. Prejeli smo preveč zadetkov, zato bi moral biti bolj strikten med pripravami. Morda bi moral dati več poudarka na to, po domače povedano bi moral biti bolj zajeban. To je moja krivda. Ni toliko pomembna agresivnost kot pa odločitev v trenutku, hitro potovanje ploščka v srednjo tretjino. V prvi tretjini tekme z Belorusijo smo to počeli, potem smo nasprotniku pustili preveč prostora, da so prihajali do priložnosti za zadetek.«

Brez povezanosti

Strokovnjaki se bolj ali manj strinjajo, da je igra v obrambi v prvi vrsti stvar volje, garanja, predanosti do dela za ekipo. Eden od najbolj izkušenih članov reprezentance David Rodman je na vprašanje, česa je na tem turnirju zmanjkalo, odgovoril: »Na žalost je po našem vodstvu v prvi tretjini v nadaljevanju sledil razpad sistema. Kje so razlogi za to, ne vem. Dejstvo je, da smo na vsaki tekmi dobili preveč zadetkov, najmanj pet, kar je absolutno preveč. Morda sta tokrat pri nas manjkali tista energija in povezanost, ki smo ju kazali na prejšnjih turnirjih. Na žalost smo izgubili. Vidim neke razloge, zakaj na prvenstvu nismo bili uspešni, ampak jih bom zadržal zase. Ne bi načenjal nečesa po nepotrebnem.«

Tudi ta izjava daje slutiti, da v slačilnici risov morda ni vse tako, kot bi moralo biti. Selektor Zupančič je sicer zatrdil, da je ekipa enotna, toda … »Razočaran sem. To je vse, kar lahko rečem v tem trenutku. Trdno sem bil prepričan, da lahko s to reprezentanco ostanemo v elitni diviziji. To je neuspeh. Sem razočaran in žalosten. Tudi porazi so sestavni del športa. Zato sem slabe volje. To je normalno, saj če ne bi bil, bi bilo z mano nekaj narobe,« je dejal po svojem ognjenem krstu v vlogi selektorja na SP elitne divizije, potem ko je lani aprila zmagal na SP skupine B in septembra z risi dobil tudi kvalifikacijski turnir za OI 2018 v Pjongčangu. Po velikem trojčku uspehov Zupančič torej ni segel, zato trenutni položaj svoje ekipe ocenjuje takole: »Očitno spadamo na rob med dnom elitne divizije in vrhom divizije 1. Zdaj vse kaže na to, da smo se oddaljili od velikih reprezentanc. Ampak pred nami so olimpijske igre. Bomo videli, kam se bomo uvrstili tam.« Sicer rise danes v dvorani Bercy čaka še tekma 7. kroga v predtekmovalni skupini B proti Franciji, ki ob Kanadi, Švici, Češki, Finski in Norveški naskakuje uvrstitev v četrtfinale; tja se uvrstijo štiri najboljše ekipe.