Selektor Kopitar ni hotel več plavati v gnojnici

OSTRAVA – »Jaz sem tole zgodbo tukaj zaključil. Ne bom več razlagal, dajal izjav, tako da je s to reprezentanco zgodba končana. Žal je v Sloveniji toliko negativcev, ki prevladujejo. Če lahko živijo s tem, naj živijo. Težko bom živel brez teh fantov, ker so dobri. Zaslužijo si boljšo podporo, kot jo imajo. Težko vam zdaj povem kaj več. Veliko je bilo lepega, nekaj pa tudi žalostnega. Saj se tu lahko hitro preštejejo ljudje, ki zlivajo gnoj in negativno vplivajo na vse skupaj,« je slabo uro po zadnji tekmi slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu elitne divizije v Ostravi (zmaga z 1:0 proti Danski) sporočil selektor Matjaž Kopitar, ki je bil v tej vlogi od 12. decembra 2010, ko je zamenjal Američana Johna Harringtona. Izbrano vrsto je v letih 2011, 2013 in letos vodil v elitni diviziji in vsakič izpadel. Lani je na olimpijskih igrah v Sočiju s svojimi izbranci ustvaril hokejsko pravljico z uvrstitvijo v četrtfinale, ki je odmevala po vsem svetu.

Temeljno vprašanje je, zakaj se je 49-letni Kopitar odločil za to potezo. Na naše vrtanje je odgovarjal s kratkimi odgovori. »Po lanskem turnirju v Gojangu (prvo mesto na SP skupine B in vrnitev med elito, op. p.), kjer smo dosegli velik uspeh, sem videl, da je upanje, da nadgradimo zadeve. Tukaj tega nismo nadgradili. Hotel sem, da bi ostali v skupini, da bi se dostojno poslovil, ampak nam to žal ni uspelo. Tako zdaj grem,« je še pojasnil in dodal, da imajo v precejšnji meri prste vmes tudi novinarji. »Sami veste, zaradi katerih ljudi. Upam, da lahko živijo. Jaz bom lahko, še kar nekaj časa.« Brez dvoma je Kopitar šokiral reprezentante, vodstvo Hokejske zveze Slovenije (HZS) in ljubitelje te igre v domovini. »Vedno se odločam tako. Včasih jih zaradi tega dobiš po riti, največkrat pa ne. Sem pač takšen človek, sem neposreden, ne slepomišim, ne grem prek drugih trupel. Povem direktno, kot je. Mislim, da je to edina prava pot. Vsaj zame, za mnoge ne,« je ostal neomajen in se v noči na torek z reprezentanco podal na nočno potovanje z avtobusom v domovino. Predstavljate si lahko, kakšno je bilo ozračje na njem.

Izpeto sodelovanje

Nekatera medijska trobila lahko skupaj s sprevrženo opozicijo, ki je Kopitarju in nacionalnemu moštvu celo privoščila spodrsljaj, torej izpad iz elitne divizije svetovnega hokeja, slavijo pirovo zmago. Če sta namreč strategija in vizija predsednika HZS Matjaža Rakovca in njegovih najožjih sodelavcev iskreni in trdni, Kopitarjev odstop ne bo pomenil večjega pretresa. Na koncu koncev gre za reprezentante, ki so »neposredni proizvajalci« rezultatov in s tem tudi splošne klime v slovenskem hokeju. V nadaljevanju gre za klube, ki naj bi se s sodelovanjem krovne organizacije stabilizirali v tekmovanjih EBEL, INL in državnega prvenstva. Gre tudi za vse potencialne hokejiste, ki jih starši ob spremljanju svojih vzornikov usmerjajo v ta šport. In ne nazadnje gre za zvesto hokejsko občinstvo, ki je Kopitarju ves čas priznavalo, da je postavil dober sistem dela in igre v izbrani vrsti.

Res pa je tudi, da se vsaka športna zgodba običajno po nekaj letih izpoje, potem ko se dosežejo vrhunci. Znano nam je, da se Kopitar letos na pripravah na svetovno prvenstvo do igralcev ni več vedel tako sproščeno, prijazno, razumevajoče ali kako bi še lahko označili njihov boljši medsebojni odnos. Tokrat je bil menda ostrejši, manj potrpežljiv, hitre jeze in manj prijaznih besed. Morda se je ravno v tem skrivala njegova naravnanost, da zapusti reprezentanco, čeprav je imel pogodbo s HZS do olimpijskih iger 2018. Kakor koli, večina igralcev je še vedno sledila njegovemu načinu dela in ga odobravala, čeprav je moštvo skupaj z njim postalo že zafrustrirano zaradi rednega izpadanja iz elitne divizije.

Nova pot

Predsednik HZS Matjaž Rakovec je v sporočilu za javnost zapisal: »V HZS obžalujemo odstop selektorja Matjaža Kopitarja, ki je s slovensko hokejsko reprezentanco dosegel izjemne rezultate na zadnjih olimpijskih igrah. Verjamemo v naše fante in vemo, da zmorejo veliko. Matjaž Kopitar je dokazal ravno to. Osebno obžalujem, da ne bomo skupaj z Matjažem uresničevali načrta, ki smo si ga zadali v tem olimpijskem ciklusu. Zahvaljujemo se mu za ves trud in prispevek k razvoju slovenskega hokeja in upamo, da bo še naprej deloval v slovenskem hokeju.«

Najbolj logično je, da priložnost za samostojno vodenje državnega moštva dobi Kopitarjev dosedanji pomočnik Nik Zupančič. Domač je v ekipi in krovni organizaciji, z osvojitvijo naslova državnega prvaka z moštvom Sij Acroni Jesenice si je na začetku trenerske poti že ustvaril tudi določen ugled. Če se bo Kopitar podal v intenzivno sodelovanje z jeseniškim klubom, bo imel Zupančič tam trdnega zaveznika, v Ljubljani pa mu bo v prihodnosti zagotovo ob strani stal tudi njegov nekdanji klubski in reprezentančni soigralec Tomaž Vnuk, ki po večletni športno-poslovno gnili zgodbi prihaja v ospredje novih časov pri Olimpiji. Strokovno podkovana, izkušena, poštena in neposredna trojica Kopitar, Vnuk in Zupančič bi lahko ob ustreznem servisu klubskih vodstev in HZS slovenski hokej najprej usmerila v mirne vode, potem pa v ekspanzijo na vseh področjih, tako v kakovosti kot količini in temu ustreznem doseganju rezultatov. Skrajni čas je, da se hokejska scena poenoti in tvorno sodeluje z liderji, sicer se bo izgubila v tisti majhni mlakuži gnojnice, o kateri je govoril Matjaž Kopitar.