S praznim tankom ne gre, vseeno, kako tiščiš plin

December? Včerajšnjo moško sprintersko preizkušnjo biatloncev za svetovni pokal na Pokljuki je spremljalo prekrasno sončno pomladno vreme. Progo so pred začetkom tudi posipali s soljo, da ne bi prehitro popustila, a sonce je kmalu po začetku, ko so nanjo krenili prvi biatlonci, zašlo za gozdnatim hribovjem.

V petek se je na Rudnem polju zbralo manj gledalcev kot dan prej, ko so gledalsko kvoto popolnili tudi otroci. Včeraj je številka šla proti 2500, med njimi, če se lahko tako reče, pa je najbolj izstopal irski seter, ki je bil odet v češko zastavo z napisom Moravec. Seveda po odličnem tekmovalcu v teku in streljanju Ondreju. A kot smo zapisali že dan prej; ne sonce, nad slovensko biatlonsko reprezentanco so se zgrnili (rezultatski) črni oblaki. Teja Gregorin je sprint končala na 34. mestu, prvi moški adut Jakov Fak pa 10 km s tekom in dvema streljanjema na 24. mestu.

Vedelo se je, da bo treba za vrhunsko uvrstitev oziroma stopničke streljati brezhibno. Mrkopaljčan je leže nalogo opravil brezhibno, stoje pa sta dve zgrešeni tarči pomenili le eno – pomik navzdol. Klemen Bauer je, ko je šlo za puško, tudi grešil. Trije streli mimo so pomenili le 61. mesto, ostal je celo brez zasledovalne tekme. Tako so se na koncu veselili tujci – najboljši je bil Rus Anton Šipulin in tako ponovil lanski pokljuški uspeh, drugi je bil Avstrijec Dominik Landertinger, rudnopoljski bron pa je pripadel Norvežanu Emilu Hegleju Svendsenu.

Rad ima Pokljuko

»Ta zmaga je zame posebna, dolgo sem čakal nanjo. Prvi del sezone zame ni bil dober, niti streljanje mi ni šlo. Tu na Pokljuki sem prvič v sezoni ustrelil ničlo in nagrada je prišla. Rad ima to prizorišče, tako kot Antholz. Dober občutek imam, ko je vse obkroženo z gorami. Da, vedno rad pridem sem na Pokljuko,« je na novinarski konferenci pred sedmo silo v ruščini in prek prevajalca v angleščino povedal Anton Šipulin. »To je skoraj najslabša uvrstitev v letošnji sezoni, rezerve imam še za eno mesto. Žal sem napaki storil na stoječem streljanju; škoda, neumno od mene. Stoje sem zgrešil prvi in zadnji strel, pri slednjem je bilo malce nestrpnosti. Dosti časa sem izgubljal tudi v smučini, prezgodaj sem porabil preveč moči, potem ni bilo več od kod črpati. S praznim rezervoarjem pač ne gre, je vseeno, kako pritiskaš plin. Nisem zadovoljen, naredil sem pač preveč napak. Ne le v streljanju, ampak tudi v teku, kar se dogodi dosti redko. Želel sem biti čim dlje v stiku z vodilnimi, zdelo se mi je, da imam več rezerve, kot sem je imel. Poskušal sem pač najbolje, kar je šlo. Za sobotno zasledovalno tekmo je treba popraviti kar veliko stvari. Tokrat sem se toliko porabil, da če se ne bi zdaj pogovarjal z novinarji, bi kar zaspal,« je bil Jakov Fak po rezultatsko slabem petku stvaren v oceni.

Klemen Bauer je tudi imel preveč nepokritih tarč, tri. »Vedno je težko nadaljevati tekmo, če že na začetku ne gre, kot si si zamislil. Dva zgrešena strela gotovo nista bila v načrtu, klub temu pa v tistem trenutku puške nisem vrgel v koruzo. Izgubljene sekunde sem si želel pridobiti na progi, kar mi je tudi uspelo. Pri zadnjem streljanju se mi je uspelo zbrati do določene mere. V zadnjem krogu sem dodajal v teku, a so mi potem v zadnjem kilometru pošle moči. Z nastopom ne morem biti zadovoljen v celoti. Tokrat se je videlo, kako je konkurenca strnjena; vsak zgrešeni strel pomeni zdrs na lestvici za deset do petnajst mest,« je bil razočaran tudi on. No, tudi Francoz Martin Fourcade, vodilni v svetovnem pokalu, po tekmi ni bil ravno nasmejan. Stoje je zgrešil strel, ki ga je pahnil na prvo mesto za prvimi tremi. A že danes je nova priložnost; zasledovalno tekmo bodo imeli tako fantje kot dekleta.