Ruski skoki v slovenskih rokah

Slovenski trenerji imajo glavno besedo pri ruskem alpskem smučanju, Moskva pa se je odločila, da bo Slovencem zaupala tudi vodenje moške in ženske smučarske reprezentance. Maja 2014 so za glavnega trenerja moške ekipe imenovali Matjaža Zupana, Matjaž Triplat je prevzel dekleta. »Lani so iskali novega trenerja. Že prej so imeli tujce, potem spet domačine. Ker ni bilo medalje v Sočiju na olimpijskih igrah, so menjali trenerje. Na skandinavski turneji so me o tem obvestili njihovi trenerji. Predlagali so mi, da pošljem svoj življenjepis in program,« Matjaž Zupan pojasni, kako je prvič začel razmišljati, da bi šel v Rusijo za trenerja. Kar 28 se jih je prijavilo, izbrali pa so prav našega trenerja. Dvakrat je moral v Rusijo – naprej je svoje videnje predstavil vodilnim možem ruske smučarske zveze, potem ga je poslušal še glavni sponzor. Predsednik ruske zveze Dimitrij Dobrovski je prišel tudi v Slovenijo, pogodba pa je sklenjena za štiri leta z možnostjo prekinitve po polovici.

Z rojakom Ahačičem

V Rusijo ni šel sam, z njim v ekipi je fizioterapevt Boštjan Ahačič, ki je z njim sodeloval že v Sloveniji in Franciji. »Fizioterapevt je pomemben člen v ekipi,« Zupan pojasni, zakaj je na tuje vnovič vzel rojaka. Prej sta bila družno tudi pri galskih petelinih, kjer pa ni bilo večjega razburjenja, ker je Zupan šel po svoje. »V Franciji sem dobil celo občutek, da so skoki nujno zlo za francosko zvezo. Hoteli so veliko, vlagali pa precej manj ali pa zelo malo. Člani nismo imeli težav, drugi pa so bolj ali manj životarili. Povsem korektno smo se razšli, to je pač posel,« mirno pove Zupan.

Trije centri

Rusi posebnih zahtev Zupanu niso postavili, želijo pa leta 2018 dobiti kolajno. »To je tudi moja želja, a tega ne moreš napovedati. Toda ozadje in zaledje je tako, da tudi to ni nemogoče!« je optimist Zupan, ki je prišel v okolje, ki je skokom zelo naklonjeno. Delovne razmere so zgledne in dobre in ruska reprezentanca ima na voljo kar tri skakalne centre (Soči, Nižni Tagil in Čajkovski), ki jim omogočajo trening tudi na domačih tleh. Dva centra bodo Rusi še zgradili – prvega v Nižnem Novgorodu in drugega na Sahalinu, obnovili bodo tudi skakalnico v Moskvi. Težav ni niti z opremo, ki je prvovrstna in omogoča stik s konkurenco.

Mladim točke

Edina slaba plat Rusije so ogromne razdalje. Smučarji trenirajo od 3000 do 5000 kilometrov proč od doma, zato se med tekmami sploh ne vračajo domov. Prvič po novem letu so bili prosti šele minuli konec tedna, ko so izpustili tekmo v japonskem Saporu, delo pa so potem nadaljevali v Oberstdorfu. »Prav te razdalje so včasih problem tudi pri sestavi ekipe. Vse je treba urediti nekaj tednov poprej. To malce otežuje delovanje ekipe, v kateri želim zadržati notranjo konkurenco in to, da mesta niso kar tako zagotovljena,« Zupan pove o slabi plati velikosti države. V pokalu narodov so Rusi na 10. mestu. Zupan pravi, da je nekaj več pričakoval od izkušenega dvojca Denis Kornilov in Dimitri Vasiljev. Dimitri je bil šestkrat pri točkah. Svoje je naredila operacija kolena, nekaj pa je dodal tudi boleč hrbet. »Kornilov še ni dal tistega, kar zmore. Vesel pa sem, da sta prve točke dobila Vladislav Bojarincev in Hazetdinov. V ozadju imamo še nekaj mladih fantov, ki obetajo,« se Zupan ne boji za rusko prihodnost. Z velikimi vlaganji in tekmo na domačih tleh (Nižni Tagil) raste zanimanje v javnosti in v medijih. »Še posebno odmevno je bilo po tekmah v Nižnem Tagilu. Jasno pa je, da smučarski skoki niso hokej,« nadaljuje Zupan.

Spremlja tudi razmere v Sloveniji. »Vesel sem, da se vse odvija v smer, ki smo jo zastavili, ko sem bil glavni trener. Dobro je, da ima Slovenija močno ekipo, da se ne delijo vsi uspehi med Avstrijci, Nemci in Norvežani,« še doda Zupan, ki je svoje Ruse nekajkrat pripeljal na trening tudi v Kranj in Planico.