Rok Marguč z desko vijuga kot Savinja

Če ne bi bilo deskarjev, bi bil svet športa dolgočasnejši. Pa mislimo tako tiste deskarje na valovih kot tudi na snegu. Kajti takšnih sproščenih posebnežev na športnih prizoriščih ne vidiš pogosto.

Slovenija ima v zimskem deskanju kup zvezdnikov, ki z velikih tekmovanj prinašajo odličja. Žan Košir in Rok Flander sta konkurenco že ugnala v kozji rog, na deski pa šampionsko vijuga tudi Rok Marguč. Osemindvajsetletni Savinjčan že ima zbirko kolajn vseh barv s svetovnih prvenstev, na zadnjem, leta 2013 v kanadskem Stonehamu, pa je pobral zlato v paralelnem slalomu. Na olimpijskih igrah v Sočiju je startal na odličje, končal pa kot peti v paralelnem veleslalomu in 12. v slalomu. Marguča poleg svetovnega pokala v letošnji zimi seveda najbolj zanima globalno celinsko prvenstvo v avstrijskem Kreischbergu, a za sezono se je treba ustrezno pripraviti. »V zadnjem času sem se pripravljal na ledeniku Kaunertal, zdaj pa sem v Abzakovu. V Rusiji so zelo dobre razmere za trening, imajo umetni sneg in zelo majhno možnost padavin. Na pripravah sem zelo veliko postoril s prostim deskanjem, to sem počel kar dvajset dni, predvsem zaradi tega, da bi popravil tehniko. Zdaj seveda deskam tudi na količke. Letos sem v trening uvedel novost, da dejansko oponašam tekmo. Najprej vadim dopoldne do enajstih, nato je kratek enourni premor, kakor na tekmi, nato grem še na simulacijo finala,« je raportiral deskar, ki med vratci vijuga tako, kot iz Celja v Laško vijuga tok reke Savinje. Kako pa je z opremljenostjo za novi tekmovalni cikel? »Vse je v redu, od Kesslerja sem dobil tudi že nove deske. Sem zelo zadovoljen, in kar se tega tiče, je res vse v redu,« je nadaljeval.

Denar SZS ni dovolj

Je nesrečni sočijski veleslalom že pozabljen in s tem četrtfinalni tekmec in zmagovalec Nevin Galmarini? Rok je namreč v prvi vožnji videl, da je Švicar storil napako, se skoraj povsem ustavil, a se je tekmec z izjemnim deskanjem vrnil, ujel laškega Celjana in ga prehitel za 29 stotink. V drugo Marguču ni uspelo izničiti vsega zaostanka. »Ha, ha, ha,« se je najprej zasmejal. »Potrebuješ pač nekaj časa. Sem bil tudi vesel, da nato nisem imel več nobenih tekem. Na koncu koncev, tudi peto mesto ni slab rezultat, ampak če greš tja po medaljo, je to pač razočaranje. Nič, imam nove cilje, novo motivacijo, za naprej gledam pozitivno, a ne?« se je Marguč za kanček še ozrl nazaj. Za naprej pa pogledal proti SP. »Kreischberg je zelo privlačen zaradi tega, ker je, kar zadeva svetovna prvenstva, najbližje Sloveniji. Vzpodbujati me bo prišlo veliko slovenskih navijačev, saj si želim tega, prepričan sem, da bodo prišli. Sicer branim zlato medaljo, ampak moj cilj je oziroma želim si, da bi na prvenstvu odpeljal do enega odličja. Menim, da bo to dobra motivacija za naprej,« optimistično načrtuje naskok na novo žlahtno kovino.

Rok Marguč je podpisal pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije; vemo, kakšen direndaj je bil s tem pri skakalcih. Nagrado iz sezone 2012/13 za tretje mesto v skupnem seštevku paralelnega veleslaloma je dobil izplačano. »Dobil sem jo. Sicer pa smučarsko zvezo prosimo, trudimo se, da izplačajo tisto, kar nam pripada, tako da lahko v miru treniramo. To je najpomembneje. S tem se ne kanim veliko ubadati in po nepotrebnem izgubljati energije, pač moramo biti najbolj osredotočeni na priprave. Pošteno povedano, ne ubadam se s tem,« mirno pove deskar, ki ga uvod v novi zimi čaka 13. decembra v Carezzi v italijanskih Dolomitih, ali, če govorite nemško, je to na Južnem Tirolskem. »Seveda pa denar, ki nam ga da smučarska zveza, ni dovolj za lasten program, s svojimi pokrovitelji moram prispevati tudi sam. To je povsem normalno,« je v cilj prideskal Rok Marguč, ki bo z drugimi deskarskimi fanti spet poživil zime, ki bi jih mi povprečneži najraje preživeli ob kaminu s kozarčkom česa močnega v roki.