Risi z izposojenim
 denarjem na SP

Ni sreče za slovenski hokej, čeprav je članska reprezentanca lani dosegla zgodovinski uspeh z uvrstitvijo v četrtfinale olimpijskega turnirja v Sočiju, kmalu zatem pa se je vrnila v elitni razred svetovnega hokeja. Obstanek med najmočnejšimi kolektivi na svetu si bo poskušala zagotoviti na svetovnem prvenstvu na Češkem, ki se bo v Pragi in Ostravi začelo 1. maja. Mnogi risi, ki nimajo več obveznosti v svojih klubih, že vadijo na Jesenicah, v nedeljo pa bo selektor Matjaž Kopitar z izbranci tudi uradno začel priprave za nov šampionat v deželi hokeja.

Ko pišemo o pomanjkanju sreče, ciljamo na klavrni denarni položaj, v katerem se je znašel slovenski hokej. Trenutno v oči bodejo katastrofalne razmere pri Telemach Olimpiji in tudi težave Hokejske zveze Slovenije, ki ob plačevanju za stare grehe težko dobi sveži finančni priliv za sprotno normalno delovanje. Skrbi, da bi bil ogrožen projekt Češka, so kljub temu odveč. »Ta čas nas najbolj tare to, da ne pridemo do sredstev od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ker se tam zaradi znanih dogodkov (menjava ministrice, op. p.) sploh še niso ukvarjali z delitvijo denarja za šport. Na ta denar lahko računamo šele v juniju, v preteklosti smo ga prejeli do aprila. Teh 150.000 evrov nam pomeni zelo veliko. V zvezi z reprezentanco se vseeno ne dogaja nič pretresljivega, priprave bodo potekale normalno. Igralci bodo dobili svoje, saj si bomo denar izposodili. Reprezentanca torej ne bo trpela,« nam je včeraj zagotovil predsednik Hokejske zveze Slovenije Matjaž Rakovec.

Vojna z OKS

Šef hokejske hiše ima že od lanskih olimpijskih iger odprto fronto z Olimpijskim komitejem Slovenije. Odnos se ni izboljšal niti z zamenjavo vodstva krovne športne organizacije decembra lani. Nedavno je v znamenje protesta proti zmanjšanju denarnega kolača za hokej kot član strokovnega sveta OKS odstopil generalni sekretar HZS Dejan Kontrec, ta šport od volilne skupščine nima več niti predstavnika v izvršnem odboru OKS. »Pač ne odgovarjam vrhu olimpijskega komiteja. Po pogovorih s predsednikom Bogdanom Gabrovcem sem pričakoval kakšnih 70.000 evrov več za hokej, dobili pa smo celo manj kot lani. Že za celoten olimpijski projekt Soči smo prejeli le 115.000 evrov, temu sem ves čas odkrito nasprotoval, a ni bilo posluha. Zdaj, ko smo razkrili, da ne glede na uspehe dobimo še manj denarja kot prej, smo sprožili plaz tudi pri drugih zvezah, kjer so zdaj tudi bolj pozorni, kdo vse še prejme denar. Zelo zanimivo bo, ko bomo gledali seznam, komu vse in koliko denarja je razdelila fundacija za šport. Če z OKS v prihodnje ne bomo dosegli sporazuma, bomo ob prihodnjih olimpijskih kvalifikacijah po potrebi še zaostrili odnos,« napoveduje Rakovec in pikro dodaja: »Pri vsem tem uporabljajo enega izmed dnevnih časopisov, da udriha po meni v slogu klasičnega strankarskega trobila.«

Olimpijski uspeh risov ni podžgal pretiranega zanimanja pokroviteljev. »Glavna težava je, da je hokejski svet zelo tog in zaprt, pri oglaševanju pokroviteljev smo zelo omejeni. Na svetovnem prvenstvu imamo prostor le za enega. Do manjših sponzorjev, ki prispevajo po 10.000 ali 15.000 evrov, še pridemo, z večjimi pa je precej težje. Vseeno naša zveza že četrto leto posluje pozitivno, naš bančni račun ni blokiran, igralci, dobavitelji in pokrovitelji nam zaupajo, plačujemo tudi davke. Morate vedeti, da je nemogoče v letu ali dveh poravnati dolg v višini 1,7 milijona evrov, ki smo ga podedovali od prejšnjega vodstva HZS. Toda vsako leto se ta minus zmanjšuje, zdaj je že pod milijonom,« pojasnjuje Rakovec.

Olimpija po poti Jesenic

Zaradi ogromne zadolženosti Telemach Olimpije je vprašljivo igranje finala državnega prvenstva – prva tekma s Sij Acroni Jesenicami je na programu 9. aprila –, še bolj negotova pa je prihodnost kluba iz Tivolija. »V Olimpiji bodo morali presekati to stanje in kreniti po poti Jesenic. Potrebne so spremembe, nadaljevati morajo kompetentno vodstvo, ki bo deležno zaupanja vseh. Olimpija ima zaradi obveznosti do pokroviteljev, katerih denar pa so že porabili, dolžnost, da še naprej igra v ligi EBEL. Toda na takšen način to nima pravega smisla, bolj realno je igranje v ligi INL. Razmere v članskem hokeju so slabe, a delamo za to, da bo bolje. Prizadevamo si, da državno prvenstvo dvignemo na še višjo raven,« zatrjuje Rakovec, ki se je dotaknil tudi hokejskega naraščaja: »Poslušam kritike, kako se zveza nič ne posveča delu z mladimi. To ne drži, saj smo med drugim vzpostavili tekmovanje za 16-letnike, ki ga prej ni bilo, vpis 10- in 12-letnikov pa se je povečal za 300 odstotkov. Delo z mladimi je dolgoročen proces, rezultati bodo vidni šele čez leta.«