Med Slovenci tek na smučeh ni bil nikoli tako močno čislan kot alpsko smučanje. Toda odnos do tega športa smo dodobra spremenili na začetku tega tisočletja, ko je Petra Majdič začela nizati uspehe v svetovnem pokalu. Njena borba v finalnem teku sprinta na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010, potem ko si je na ogrevanju polomila rebra, nato pa si z nadčloveškimi napori in v neverjetnih bolečinah pritekla bronasto kolajno, spada med največje mite v slovenski športni zgodovini. Mlado in staro je teklo v trgovine in kupovalo opremo za tek na smučeh, da bi se preizkusili v klasični ali drsalni tehniki. Petra je bila najmočnejša v klasični, v svetovnem pokalu je dosegla kar 24 zmag, od tega 17 v svojem udarnem slogu. Po njenih stopinjah, vsaj glede OI, gre Vesna Fabjan, ki je letos na OI v Sočiju osvojila bronasto kolajno v sprintu prostega sloga.
Lagodnost
Pustimo ob strani tekmovalnost, tek na smučeh velja za eno izmed najbolj zdravih in varnih oblik rekreacije. Dobrodošlo je, ker je pri tej vadbi aktivno vse telo, poraba kalorij je izjemna, fizična pripravljenost se zelo izboljša, izbira težavnosti prog in ritma teka pa je prepuščena vsakemu posamezniku. Tek na smučeh je lahko zelo družabna dejavnost, saj lahko med njim mirno klepetamo s sorodnimi dušami, če to zvrst rekreacije vzamemo povsem lahkotno. Za piko na i služi prekrasna naravna kulisa.
Klasična ali drsalna tehnika?
Omenili smo že, da poznamo klasično in drsalno tehniko teka na smučeh. Najlažje je osvojiti klasično, ki posnema naravno gibanje oziroma hojo. Obstajajo štirje osnovni koraki oziroma načini odrivanja, odvisni so od konfiguracije terena: soročni odriv pride v poštev na ravninah ali blagih spustih (pri tem delajo roke, s smučmi zgolj drsimo po snežni podlagi), korak s soročnim odrivom izvajamo na ravninah ali rahlih vzponih (odrivamo se z rokama in izmenično z nogama), dvotaktni diagonalni korak uporabljamo pri teku navkreber (izmenično se odrivamo z vsemi udi), pri premagovanju večjih strmin pa si pomagamo s korakom smrekica (razprte smuči v črki V ter izmenično skakanje z levo in desno nogo naprej, palici za oporo in odriv zatikamo za smučkama).
Drsalna tehnika (skating) teka na smučeh je bolj zahtevna od klasične. Smuči so vseskozi v škarjastem položaju, odrivanje z nogami pa poteka stran in naprej iz roba smučke, s prenašanjem težišča iz ene smučke na drugo. Hkrati se soročno odrivamo.
Preprosta in poceni oprema
Oprema za en ali drugi slog se malce razlikuje. Smuči za klasično tehniko so običajno do 25 cm daljše od višine tekača. Drsnih ploskev, ki so narebrene, ni treba mazati oziroma voskati, zato so primernejše za začetnike oziroma manj zahtevne tekače. Svetovalci vam bodo izbiro smuči priporočali tudi glede na vašo težo. Palice so krajše od smuči, segajo do višine ramen tekača. Za začetnike je priporočljivo, da imajo polvisoke čevlje, s katerimi lahko tečejo v obeh tehnikah. Sicer se za klasično tehniko uporabljajo nizki čevlji. Vezi za tek v obeh tehnikah se ne razlikujejo bistveno. Pri drsalni uporabljamo smuči, ki so lahko do 10 cm daljše od višine tekača, vendar strokovnjaki predvsem začetnikom priporočajo, da so lahko še krajše. Palice naj segajo do brade tekača. Nezahtevni in nižji tekači lahko uporabljajo aluminijaste palice, poznavalci pa bodo tistim bolj zagretim toplo priporočali karbonske, saj so lažje in trše ter se manj zvijajo pri odrivanju. Boljši tekači v drsalni tehniki obujejo visoke čevlje.
Glavne tekaške proge
Izbira prizorišč za tekaško rekreacijo na snegu je povsem vaša, a nam je to decembra deloma onemogočila zelena zima. Ravnin ne manjka nikjer, na Pokljuki in Rogli, kjer so umetno zasnežili proge, lahko premagujete zahtevne strmine, s katerimi so imeli opravka tudi najboljši smučarski tekači in tekačice na svetu. Na Rogli bodo odrasli odšteli 4 evre za dnevno vozovnico, mladi in upokojenci pa 3 evre, medtem ko se na Pokljuki teče zastonj. Ob omenjenih središčih smučarski tekači množično romajo tudi v Zgornjesavsko dolino, kjer od Rateč do Planice in naprej v dolino Tamarja lahko tečete zastonj. Ljubljani najbližje homologizirane proge imajo v Nordijskem centru Bonovec (Preska) pri Medvodah. Tam boste za vozovnico odšteli 4 (dve uri dopoldne), 5 (dve uri popoldne) ali 6 evrov (dve uri zvečer). Pravi raj za tekače na smučeh je v Bohinju, ne preveč zahtevne proge so tudi na Ruškem pohorju (Areh), krasno rekreacijo na smučeh ponujajo na Bloški planoti in v Logatcu.
