Prevčevi skoki nihajo, nagajal mu je še veter

Kakor se je tudi pričakovalo, je bil skakalni konec tedna za točke svetovnega pokala v Wisli pravi poljski praznik. Tako po ozračju, pod skakalnico Malinka se je nagnetla večtisočglava množica domačih navijačev, kot po športnem uspehu Poljakov. Kamil Stoch je namreč dobil uvodno tekmo, odvila se je v sneženju, na poljskem jugu, in s tem od Domna Prevca prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Torej, dvakratni olimpijski zmagovalec iz Sočija in nedavno najboljši na novoletni turneji je za mojstrska skoka na 133 in 124 m prejel 268 točk ter premočno ugnal Avstrijca Stefana Krafta (133 in 117 m, 251,7) in tretjega Nemca Andreasa Wellingerja (127,5 in 120,5 m, 249,1). Domen Prevc (120 in 128 m, 247,4 točke) je bil peti, tja se je prebil z 12. mesta po prvi seriji. Ravno o uvodnem skoku pa je treba pripomniti naslednje. V prvi seriji je praviloma pihal vzgorniški veter, torej v prsi, Domen Prevc pa je svoj skok moral opraviti z vetrom v hrbet. Imel je celo tretjo najkrajšo daljavo med finalisti, a je dodatek v točkah (1,4) pridobil zaradi neugodnega vetra v hrbet. »Kakovostna raven mojih skokov niha, malce se je znižala. Toda treba je z glavo mirno naprej in nadaljevati sezono. Osredotočen sem bil na skoka in me naletavanje snega ni motilo, tega sploh nisem opazil. Delavci so tako ali tako vseskozi čistili smučino in moram reči, da je bila skakalnica zares vrhunsko pripravljena. Žal pa med mojim skokom razmere niso bile najboljše. Bile so slabše kot pri drugih, a tudi sam bi lahko bolje skočil. Vetra ne morem kriviti za to. Menim tudi, da je bil po občutkih moj drugi skok slabši, saj se da v vetru v Wisli hitro pridobiti nekaj dodatnih metrov. Rumena majica vodilnega v svetovnem pokalu gor ali dol, skoki so pomembni in za kaj več moram narediti boljše skoke. Trenutni niso dovolj za rumeno majico. S takšnimi skoki, kot jih imam zdaj, bi moral imeti malce sreče z razmerami, da bi prišel med prve tri,« je menil Domen Prevc.

Cenetu ušla smučka

Od drugih Slovencev je bil Jurij Tepeš 15. (125,5 in 125,5 m, 235,5), Jernej Damjan 16. (124 in 122,5 m, 234,5), Cene Prevc pa 26. (126 in 113 m, 222,7). Zanimivo, da je Cene Prevc v finalu nastopil nekoliko pozneje, kot je bilo predvideno, saj mu je smučka ušla po skakalnici. Na vrh skakalne naprave mu jo je prinesel in izročil kar vodja tekem svetovnega pokala Walter Hofer, tako da je Cene Prevc drugič skočil kot zadnji izmed slovenske četverice finalistov. V finale se izmed Slovencev ni uvrstil Bor Pavlovčič, ki je končal na 41. mestu (117 m, 96,6), Anže Semenič (47.) in Aljaž Osterc (50.) pa sta izpadla v kvalifikacijah. Kot je znano, je Peter Prevc v iskanju prave forme psihično izpregel in ni skakal v Wisli. Kakovost slovenskih skokov pa je tokrat ocenil Jani Grilc, pomočnik glavnega trenerja Gorana Janusa. »Peto mesto je odličen izid, ne glede na to, da je imel Domen v prvi seriji veliko smole, slabše razmere in je kot edini dobil pribitek. V razmerah, ko je bil nalet nizek, se je naredila razlika za vodilnimi. Pohvaliti gre tudi druge tri za ekipni uspeh. Glede na to, da smo tukaj brez Petra Prevca, smo lahko zadovoljni. V takšnih vremenskih razmerah kot tokrat ima tekmovalna žirija težko nalogo, da izpelje tekmo. Menim, da bi pred prvim Domnovim skokom vseeno lahko počakali, v finalu so pred zadnjo trojico tako storili. Ima pa Domen še rezervo pri spuščanju v počepu po naletni smučini, lahko bi se na mizo pripeljal nižje in ne bi toliko zamujal. Na tem bo treba še delati. Toda to ni lahko, bori se in trudi, a čez noč ne gre,« je pojasnil Jani Grilc.