Prevčev vrstnik na žimnici sanjal o slavi

No, Avstrijci ne bi bili to, kar so, če ne bi v orbito izstrelili nove skakalne zvezde. Thomas Diethart je na novoletni turneji po delitvi tretjega mesta s Petrom Prevcem v Oberstdorfu, to so bile njegove prve stopničke v svetovnem pokalu, zmagal v Garmischu in tudi prevzel skupno vodstvo v nizu skokov na štirih skakalnicah. Enaindvajsetletnik, 22 let bo napolnil 25. februarja, se je rodil v Tullnu na spodnjem Avstrijskem, živi pa sicer v Michelhausnu blizu Tullna. Član kluba UVB Hinzenbach, ta je iz zgornje Avstrije, je v svetovnem pokalu debitiral 3. januarja 2011, ravno na novoletni turneji v Innsbrucku. Po prvotni diskvalifikaciji Bolgara Vladimirja Zografskega, s katerim je bil v paru, je osvojil 28. mesto in prve točke svetovnega pokala. Zanimivo, pred tem je leta 2009 na olimpijskih dnevih mladih v poljskem Szczyrku osvojil ekipno srebrno odličje; tam je zmagala Slovenija, za katero so skakali Peter Prevc, Jaka Hvala, Rok Justin in Luka Leban. Na istem tekmovanju je bil Pero Mišica, oba z Diethartom sta stara 21 let, najboljši tudi v posamični konkurenci. Diethart je še dodatno povezan s Slovenijo. V celinskem pokalu je debitiral 3. julija 2009 v Velenju in doskočil do 5. mesta. Naslednjega dne je skakal v Kranju in bil 16., 5. julija je bil drugi. Avgusta 2010 je debitiral na veliki nagradi v japonski Hakubi, nato pa je skoraj tri leta sledila suša. V krog vrhunskega skakanja se je vrnil preteklega meseca v Engelbergu in se potrdil s četrtim in šestim mestom, kar mu je tudi prineslo priložnost na novoletni turneji.

Nad takšnim vzponom sina so presenečeni tudi starši, oče Gernot in mati Christa. Gernot, doma je s Štajerskega, je hotel Thomasa usmeriti v smučarski tek, a je ta že kot pobič začel skakljati po majhnem hribu. »Zamislite si, za našo družino, ki živi v ravnini, je bilo to nepredstavljivo odrekanje, da smo fanta peljali daleč in na široko okrog, da smo našli vzpetino in mu omogočili skakanje,« se spominja oče Diethart. Ko je bil prvega dne v otroškem vrtcu, pa je na poti domov celo splezal na ulično svetilko.

Neverjetna odrivna moč

Za Thomasa je bil seveda pomemben korak v karieri prehod iz višje športne šole v Tullnu v znamenito smučarsko gimnazijo v Stamsu, ki proizvaja ase kot po tekočem traku. »Za ta šport je žrtvoval otroštvo. Na tej poti so bili tudi težki trenutki, letel je iz vseh možnih moštvenih kadrov. Pobral se je, a mu je zmanjkalo denarja. Šel je moledovat k podjetjem, da bi mu morebiti plačala stroške skakalnega kombinezona. Nerodno je bilo. Si prosilec, a tudi veš, kaj bi lahko bila in bo prihodnost,« ima Gernot tudi grenke spomine. Oče skrivnost uspeha vidi v delu v Hinzenbachu in trenerju Ralfu Watzingerju. »Ta je kot Thomasov starejši brat. Prenesel mu je znanje o smučarskih skokih in obrusil surovi diamant. V Hinzenbachu je skakal na 40-metrski napravi, s seboj sem vzel celo žimnico, saj sva oba pogosto prespala v koči ob skakalnici.«

V Stamsu je Thomas, na začetku sicer v šolski klopi ni bil kaj priden učenec, športno še napredoval, z njim je nekaj let delal Alexander Stöckl, zdajšnji trener norveške reprezentance. Ta je navrgel, da je neverjetno, kakšno odrivno moč je imel že takrat. »Ima najmočnejši odriv v vsej reprezentanci. Njegov rekord je 75 centimetrov, z mize odskoči s poravnanimi nogami, je tudi izjemen pri gibanju,« pravi oče. Kaj pa o novi in prijetni realnosti meni sin? »O morebitnem nastopu na olimpijskih igrah v Sočiju še ne razmišljam. Pred tem so tu še ene velike sanje. Opravil bom po svojih najboljših močeh, kaj se bo izcimilo, pa bomo videli. Ostati moram le sproščen, a tako preprosto spet ne bo. Ti uspehi že imajo svojo težo,« pravi Thomas Diethart, ki je sicer uradno član avstrijske druge reprezentance.