LAHTI – Sobotna tekma na srednji skakalnici v Lahtiju je v mnogočem spominjala na tisto s svetovnega prvenstva leta 2011 na Holmenkollnu. Tudi na znamenitem norveškem prizorišču nad Oslom se je – kakor predvčerajšnjim na Finskem – zmage veselil Avstrijec (takrat Thomas Morgenstern, tokrat Stefan Kraft), slovensko čast pa je že tedaj reševal Peter Prevc.
Najstarejši od bratov Prevc je bil tudi na srednji napravi v Lahtiju – tako kot na Midtstubakknu, na katerem je pred šestimi leti zasedel 17. mesto – naš edini finalist. Po odličnem skoku v poskusni seriji, v kateri je imel s 96,5 metra tretjo oceno, je vse upe na odmevnejšo uvrstitev pokopal s prvim skokom (92,5 m), po katerem je bil po uvodni seriji šele petnajsti. V finalu je skočil bolje (95 m), z osmim dosežkom drugega »polčasa« prehitel štiri tekmece, višje od 11. mesta pa ni mogel. »Poskusni skok je bil še zelo dober, toda potem se je – namesto da bi še malo dodal – mozaik, ki se mora na sleherni tekmi sestaviti za vrhunski rezultat, že v prvi seriji podrl. Nastop v finalu je bil malo boljši, malo sem napredoval, vendar so bili najboljši še zmeraj daljši za pet metrov. Zlati Kraft (99,5 in 98 m), srebrni Andreas Wellinger (96,5 in 100 m) in bronasti Markus Eisenbichler (95 in 100,5 m) so v primerjavi s treningom dodali, zato so povsem zasluženo tam, kjer so,« je presodil Peter Prevc. Tako spet ni imel razloga, da bi vriskal od veselja. »Treba se bo resetirati in sprostiti glavo. Razočaranje oziroma jeza, pa saj sploh ne vem, kako bi opisal svoje občutke, je seveda velika. Sposoben sem več. Tekma je bila odsev sezone; kakor se že vso zimo lovim, sem se lovil tudi tokrat. Dogajajo se takšne stvari, ki se ne bi smele,« je zmajeval z glavo 24-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih.
Kraft: To je že skoraj kičasto Z naslovom svetovnega prvaka se je okronal Stefan Kraft, ki se veselil sploh prve zlatega odličja. Na prejšnjem nordijskem SP v Falunu je pred dvema letoma osvojil tretje mesto na srednji napravi, z avstrijsko ekipo pa je bil tedaj drugi na moštveni preizkušnji. »S prijateljico sva rekla, da doma poleg srebrne in bronaste kolajne manjka še ena. Lepo, da sem dopolnil zbirko. To je že skoraj kičasto,« je bil nasmejan 23-letni član kluba Schwarzach-Salzburg, potem ko je za 2,1 točke preskočil drugouvrščenega Nemca Andreasa Wellingerja. |
V skokih na cilj bi bil prvak
Jernej Damjan je doskočil pri 88 metrih, kar je bilo dovolj za 32. mesto. Nastop v drugi seriji se mu je izmuznil za le 1,4 točke. »Kar koli sem poskusil, vedno sem pristal v isti luknji. Če bi se šli skoke na cilj, bi bil zagotovo svetovni prvak. Bolj vesel bi bil, če bi kakšen skok zelo kratek, nato pa spet precej daljši. Ne, to ni moja skakalnica. Občutki niti niso bili slabi, samo nikamor me ni odneslo. Ne znam. Konec,« je bil odkrit 33-letni Ljubljančan, ki je v odsotnosti poškodovanega Roberta Kranjca zdaj najizkušenejši slovenski reprezentant.
Najmlajši – Domen Prevc – je še svoj najboljši skok prikazal prav na tekmi (89 m/34.), vseeno pa je bil prekratek za finale. Kljub temu ni bil pretirano razočaran. »Iz tega položaja v počepu mi ne gre. Zato bo treba najprej odpraviti težavo, potem pa bomo šli naprej,« je razmišljal 17-letni skakalec kranjskega Triglava, ki se mu niti sanja ne, ali se bo na večji skakalnici manj mučil. »Bomo videli, kako se bo obrnilo. Upam, da se bo na bolje in da mi bo lažje. Seveda pa bo treba najprej nekaj spremeniti. Nimam pa česa izgubiti,« je v svojem slogu poudaril Domen, ki ga je presenetilo, da je prišlo na tekmo tako veliko gledalcev. »Če se spomnim lanske prireditve, bi jih lahko preštel na prste rok.«
Cene Prevc (86 m) je tekmo in z njo tudi prvenstvo končal na 43. mestu. Zaradi napake (zamujenega odskoka), ki se mu je v zadnjem obdobju prikradla že na veliko preizkušnjah, je bil dokaj jezen nase. »Toliko bolj me jezi, ker bi verjetno Anže Lanišek bolje opravil nalogo od mene,« je priznal srednji od bratov Prevc, namesto katerega bo priložnost na veliki skakalnici Salpausselkä dobil Jurij Tepeš.
Kolajna v sprintu precej oddaljena
Italijan Stefano Saracco, glavni trener slovenske reprezentance v smučarskem teku, je računal na eno od kolajn v sprintu. Verjel je, da so dekleta dovolj močna zanjo, česar pa v Lahtiju niso potrdila. Potem ko so – tudi zaradi smole z zlomljeno palico Katje Višnar – naše tekmovalke ostale brez vidnejšega dosežka na najkrajši razdalji med posameznicami v prostem slogu, sta bili Višnarjeva in Anamarija Lampič včeraj precej oddaljeni od odličja tudi na sprintu dvojic v klasičnem slogu. Potem ko sta se kot peti iz svoje skupine prebili v veliki finale, sta med elitno deseterico zasedli osmo mesto. Vlogo favoritinj sta s prepričljivo zmago upravičili Norvežanki Heidi Weng in Maiken Caspersen Falla. Ob tem kaže še omeniti, da je na sobotnem skiatlonu (7,5 km klasično + 7,5 km prosto), ki ga je sebi v prid odločila mišičasta Norvežanka Marit Bjørgen, edina slovenska reprezentantka na startu Alenka Čebašek z zaostankom štirih minut in pol v cilj pritekla na 39. mestu. Med drugimi je bila s 24. mestom pred njo rojakinja Barbara Jezeršek, ki tekmuje za Avstralijo.
