Prepričani, da bosta iz množice prišla nova Kopačeva ali Urbas

LJUBLJANA – Sodobni šport je vse preveč grob gladiatorski boj, v katerem se ne izbira sredstev, niti dopinških, da se pride do vrhunskega uspeha in denarnega blagostanja. Ker smo malce umetniškega duha, si danes v športu želimo več estetike in duhovnega obogatenja, ne pa le divje komercializacije. V vsem boju v zimskih športih za desetinke sekunde in metre je umetnostno drsanje prava baletno-plesna sprostitev. V Ljubljani, seveda na tivolskem drsališču, je pretekli teden tri dni potekalo mladinsko tekmovanje, mladinska velika nagrada Mednarodne drsalne zveze, Ljubljana Cup. Junior Grand Prix velja za najprestižnejše mladinsko tekmovanje v umetnostnem drsanju, na ledu v največji prestolnični zeleni površini pa so se predstavili najstniški drsalci v treh kategorijah: moški, ženski in tisti v plesnih parih. Torej, Zvezi drsalnih športov Slovenije, prirediteljici Ljubljanskega pokala, sta bila izkazana velika čast in priznanje. »Da, zveza je zelo ponosna, da je spet organizirala svetovni pokal za mladinsko kategorijo, tokrat je bil že drugič v Ljubljani. Priredili pa smo ga že trikrat na Bledu,« je začela Darja Gabrovšek Polajnar, predsednica Zveze drsalnih športov Slovenije. Najboljši svetovni mladi drsalci so v Sloveniji nastopili še v letih 1999, 2003, 2012 in 2014. Mednarodna drsalna zveza je v preteklosti slovenski zaupala tudi organizacijo finala mladinske svetovne serije, in sicer leta 2001 na Bledu, organizacijo tekmovanj v umetnostnem drsanju na Olimpijskem festivalu mladih, spet na Bledu leta 2003, in tri leta pozneje v Ljubljani izvedbo mladinskega svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju. »Tokratno tekmovanje je bilo dodatna promocija za umetnostno drsanje v Sloveniji. Vsi mladi in seveda tudi odrasli, ki so si želeli ogledati ta čudoviti šport, so prišli v Tivoli, tudi da bi naši mladi drsalci imeli več spodbude za naprej,« je nadaljevala tudi predsednica organizacijskega odbora tivolskega tekmovanja.

Konkurenca pod stropom ostarele tivolske gospe je bila izjemna. Nastopili so mladi drsalci iz kar 33 držav, med njimi so svoje predstavnike imele velesile umetnostnega drsanja Japonska, Južna Koreja, Rusija, Kanada in ZDA. »To je zelo prestižno tekmovanje in ti mladi drsalci bodo čez nekaj let vsekakor v sami špici svetovnega vrha,« je logično ugotavljala Gabrovšek Polajnarjeva. »Pri organizaciji tekmovanja finančno denimo Mestna občina Ljubljana ni prav veliko prispevala, nekaj so pridodali pri nakupu ur v dvorani Tivoli. Drugače pa smo dobili nekaj pomoči od Mednarodne drsalne zveze.« Pa so v Sloveniji najstniški drsalci in drsalke, ki obetajo? »Imamo zelo veliko umetnostnih drsalk, starih med osem in dvanajst leti, v katerih vidimo bodoče talente in tudi bodoči vrh slovenskega drsanja. Izstopajo nekatere iz Celja in z Jesenic. Vsi slovenski klubi pa se izjemno trudijo, imajo zelo zelo veliko mladih umetnostnih drsalk začetnic, o imenih tistih, ki izstopajo, pa trenutno ne bi govorila, saj so dekleta še premlada. Lani smo začeli tudi s plesnim parom, vendar se je deklica poškodovala, tako da za zdaj še ne vemo, kako bo s tem šlo naprej,« je predsednica ZDŠS pogledala proti prihodnosti.

Prednjači Celje

Tako v mladinski konkurenci, kako pa Darja Gabrovšek Polajnar ocenjuje stanje v umetnostnem drsanju v članski kategoriji? »Tu imamo odlično Dašo Grm, lani se je uvrstila v finale svetovnega prvenstva na Kitajskem. Prepričani smo, da se bo letos na evropskem prvenstvu dobro odrezala, želimo pa si tudi, da bi se kvalificirala na olimpijske igre v Južni Koreji.« Tako kot na splošno v športu tudi v umetnostnem drsanju, seveda slovenskem, ni dovolj denarja, da bi položaj ocenili za optimalen. Drsalke stanejo nekaj cvenka, tudi kostimi, pa še za uporabo ledu na drsališčih je treba seči v mošnjiček. »V Sloveniji je položaj različen od kluba do kluba. Konkretno v Ljubljani mestna občina zelo pomaga, denimo na Jesenicah, Bledu in v Celju pa morajo klubi uporabo ledu sami finančno poravnati. Cena ure uporabe ledu je od 100 evrov, stane tudi 125 evrov, to pa je za klube zelo drago. Vse to plačujejo starši, podobno je tudi v drugih športih. Zveza drsalnih športov pomaga tako, da financira eno tedensko uro, takrat trenirajo vsi najbolj perspektivni umetnostni drsalci iz vse Slovenije. Pomagamo tudi tako, da za to uro plačamo še trenerje, vsi ti najboljši prav tako pomagajo drugim klubom. Financiramo njihove potne stroške in honorarje. V Sloveniji delujeta dve tuji trenerki, Madžarka Tamara Dorofejev v Celju, ki je zdaj na porodniškem dopustu, v Celju pa je zdaj tudi Rusinja Irina Stavrovskaja, ta vadi Davida Kranjeca, ki sicer živi v Avstraliji, a tekmuje za Slovenijo,« je razložila umetnostnodrsalna predsednica. »V Celju zelo dobro delajo, a tudi o drugih klubih ne morem reči, da bi kje delali slabše. Vendar imajo v Celju pomoč, da profesionalno trenerko plačuje Mestna občina Celje. V Ljubljani je trenutno prepad med rodovi, drsalni klub Stanka Bloudka ima zelo zelo veliko otrok med petim in sedmim letom. Prepričani smo, da bosta iz te množice tudi v Ljubljani izšla nova Mojca Kopač ali Gregor Urbas,« še pravi Darja Gabrovšek Polajnar.