PARIZ – Slovenski hokejisti so se porazom poslovili od svetovnega prvenstva elitne divizije, v dvorani Bercy pa so bili deležni vsaj nekaj slavnostnega ozračja, ko sta se v dresu francoske reprezentance poslovila vratar Cristobal Huet in kapetan Laurent Meunier. Dvoboj zadnjega, 7. kroga predtekmovanja v skupini B ni imel tekmovalnega pomena, saj je Slovenija že bila zasidrana na zadnjem mestu, gostitelji pa so bili brez možnosti za uvrstitev v četrtfinale. V prvi tretjini so imeli risi priložnost, da bi prešli v vodstvo, a je Aleš Mušič zapravil kazenski strel, v nadaljevanju pa so galski petelini unovčili svojo kakovost, željo po dostojnem slovesu že legendarnih soigralcev in podporo s tribun. Francija je bila boljša s 4:1 (0:0, 2:0, 2:1), častni gol za Slovenijo je dosegel kapetan Jan Muršak.
»Pristop je bil pravi, to se je videlo od začetka. Menim, da smo v prvi tretjini igrali zelo dobro, imeli smo priložnosti za zadetek, tudi kazenski strel, ki ga tudi nismo izkoristili. V drugi tretjini so Francozi prevzeli pobudo, vedeli smo, da so ob številčni premoči zelo nevarni. To so tudi izkoristili, potem sta sledila še ena naša napaka zaradi slabe komunikacije v obrambi in drugi prejeti zadetek. Sicer smo se vrnili v igro, a je njihov vratar Huet odlično opravil svoje delo na poslovilni tekmi. Pritiskali smo tudi v zadnji tretjini, želja je bila prisotna, a se ni izšlo,« je dogajanje v dvoboju z galskimi petelini, ki so prav tako že končali tekmovanje, povzel selektor Nik Zupančič.
| Sabolič najučinkovitejši Slovenska reprezentanca je edino točko na SP v Parizu osvojila v prvem dvoboju po porazu po kazenskih strelih proti Švici (4:5). Sledilo je šest porazov po 60 minutah igre proti Kanadi (2:7), Norveški (1:5), Finski (2:5), Češki (1:5), Belorusiji (2:5) in Franciji (1:4). Statistično je bil najučinkovitejši ris Robert Sabolič s šestimi točkami (2 gola, 4 podaje), sledijo Jan Muršak (3 goli, 1 podaja), po dva zadetka sta prispevala tudi Žiga Jeglič in Jan Urbas, po enega pa David Rodman, Rok Tičar, Miha Verlič in Anže Kuralt. S štirimi podajami se ponaša branilec Klemen Pretnar. Na šestih tekmah je slovenska vrata branil Gašper Krošelj, na treh pa Matija Pintarič, medtem ko Luke Gračnarja nismo videli na ledu Bercyja. Zaradi poškodbe gležnja na zadnjem treningu je ves turnir manjkal tudi eden od udarnih napadalcev Žiga Pance. Za najboljše posameznike na SP so pri Sloveniji po vseh sedmih temah izbrali Muršaka, Saboliča in Aleša Kranjca. |
Slovenija se z eno osvojeno točko seli v drugi kakovostni razred svetovnega hokeja, to se ji je zgodilo že četrtič zapored na SP med elito. Šef se je od svojih izbrancev do jeseni, ko bo novembra pripravljalni turnir evropskega izziva z Belorusijo, Latvijo in Francijo, poslovil z daljšim govorom v slačilnici. Nastop na OI v Pjongčangu bo že čez devet mesecev. »Poudaril sem stvari, ki jih moramo izboljšati, in kaj bi bilo bolje za vse. Ne samo v hokejskem smislu, ampak tudi kot življenjski nasvet. Upam, da so to fantje vzeli dobronamerno. Zahvalil sem se vsem, saj sem se v tej sezoni ogromno naučil, zaradi vseh fantov in druge podpore, ki jo imam tudi pri spremljevalni ekipi in drugih službah na zvezi. Mislim, da bom zaradi tega v naslednji sezoni boljši trener pa tudi boljši človek,« je iskreno povedal glavni strateg slovenske izbrane vrste, ki je kljub neuspešnim predstavam ohranil zbranost in potrpežljivost v stikih z novinarji, s katerimi je izčrpno komentiral težave v igri svoje ekipe.
Zupančič je zadnjo klubsko sezono končal v vlogi trenerja Sij Acroni Jesenic, s katerimi je osvojil naslov državnega prvaka, v alpski ligi pa so železarji izpadli v polfinalu končnice. O svoji prihodnosti na klubski sceni je dejal:
»Po pravici povedano o tem v zadnjem obdobju sploh nisem razmišljal. Ne vem, kaj bo, težko rečem kar koli na to temo.« Ker bo Slovenija februarja prihodnje leto igrala na olimpijskih igrah, aprila pa jo čaka zahteven nastop na SP skupine B in znova misija vrnitve med elito, si pri hokejski zvezi vsekakor želijo, da bi bil Zupančič povsem posvečen selektorskemu delu. Po drugi strani je Zupančič željan dnevnega trenerskega dela in nabiranja novih izkušenj, kar bi lahko morebiti uresničil tudi z delovanjem v tujini. Ugodne ponudbe v dogovoru s šefi vendarle ne bi kazalo zavrniti, seveda, če ta sploh bo.
