Orlice na pust in valentinovo brez nagrade

Zgornja Savinjska dolina ni idilična le za flosarstvo, temveč tudi za ženske smučarske skoke. Ljubno ob Savinji je konec tedna, že po tradiciji, gostilo preizkušnjo za svetovni pokal, slovenske orlice pa so na zastareli 95-metrski skakalnici napadale premierno uvrstitev na zmagovalne stopničke na domačih savinjskih tleh. Poleg specifične skakalnice so na savinjskem Ljubnem posebni tudi po tem, da se na oba dneva skokov zbere največja množica gledalcev v svetovnem pokalu. Pet tisoč je bil dnevni obisk tokrat, ocene so vlekle tudi navzgor že proti številki šest. Vneto občinstvo pa ni dočakalo vroče pričakovane slovenske uvrstitve med prve tri.

V soboto, na pustno in valentinovsko, je bila Maja Vtič šesta, Špela Rogelj mesto za njo in Požunova deveta; omeniti je treba, da je Vtičeva po prvi seriji še zasedala tretje mesto. Sicer zelo lep ekipni uspeh sta v kakovostno širino dopolnili še Eva Logar s 16. mestom in Urša Bogataj z 22. Včerajšnje skakanje nad Ljubnim je prineslo mesto Rogljeve tik za stopničkami, četrto namreč, Vtičeva je osvojila 7. mesto, druge Slovenke so se razporedile sledeče: Logarjeva na 18., Požunova na 19., Bogatajeva na 22. mesto.

Uvodnega dneva je bila med dekliško elito po točkah najboljša nenadkriljiva miniaturna Japonka Sara Takanaši pred Avstrijko Danielo Iraschko-Stolz in povratnico po poškodbi Sarah Hendrickson iz ZDA. Te tri so prevladovale tudi v nedeljo, Iraschkova in Takanašijeva sta si razdelili zmago, Hendricksonova je bila tretja. »Kar oddahnila sem si, s četrtim mestom sem dokazala, da lahko dobro skočim in konkuriram najboljšim. A zmanjkala je ravno tista pika na i. Za tretjim mestom sem zaostala le za 1,1 točke, zaradi tega sem malce jezna. Če bi zaostala za deset, ne bi bilo te jeze. V obeh serijah pa so bile vetrovno težke razmere za skakanje,« je Špela Rogelj ocenila nedeljo. Za sobotno sedmo mesto je navrgla: »Oba skoka sta bila malo brez moči in odriva z mize, tu so mi zmanjkali metri. Noge so bile močne, a neizkoriščene. Malce treme je tudi bilo, pritisk, sploh name, je bil zelo velik. A nikjer ni takšnega vzdušja, kot je na Ljubnem, tu je največ gledalcev, tudi druge tekmovalke so z občinstvom najbolj zadovoljne ravno tu.«

Maja Vtič je bila s šestim mestom boljša v soboto. »Izid je lep, a lahko bi bilo še bolje. Misli o zakletih stopničkah na Ljubnem težko ocenim, a zagotovo jih bomo enkrat dosegle. Prepričana sem o tem. Vso tekmo je pihal veter v hrbet, pri določenih tekmovalkah je bil močnejši. Lahko bi se skočilo tudi dlje, ne bomo se zdaj izgovarjali le na veter. Res je lepo tekmovati pred toliko gledalci, tega na drugih tekmah nismo vajene.«

Raje na večji skakalnici

Ljubenska skakalna naprava je sicer zastarela, za starinarnico, Mednarodna smučarska zveza je letos še zadnjič zamižala za izvedbo dveh tekem. Starino bodo podrli, zgradili pa novo, večjo skakalnico, kjer nalet ne bo več tako strm, kot je (še) na zdajšnji. »S skakalnico ni nič narobe, a vse punce raje tekmujemo na večji in, kot obljubljajo, bo nova precej večja,« je o ljubenski prenovitvi besedo vrgla Maja Vtič. Katja Požun je dodala: »Še vsako leto sem bila na Ljubnem med desetimi. Skakalnica mi je zelo všeč, ravno zaradi težavnosti mi je ena najljubših. Ima precej oster radius, kar mi očitno leži, da mi lep ritem za odskok. Bom kar malce žalostna, ker jo bodo podrli. Veselim se, da bodo naredili večjo.«

Po sobotni slovesni razglasitvi pa so Danieli Iraschko-Stolz, ki je za tekmi v japonskem Saporu Rogljevi, ta je na poti ostala brez smuči, te posodila, iz rok Mira Cerarja in predstavnika navijaškega kluba Rogljeve izročili še nagrado za ferplej.