Turnir se za Slovenijo ni izšel po željah in ciljih. Pred svetovnim prvenstvom smo potihoma celo pričakovali uvrstitev v četrtfinale. Jasno je, da je bil prvi cilj obstanek med elito, a po dveh zaporednih uvrstitvah na olimpijske igre so apetiti zrasli. No, realnost je drugačna, torej boj za obstanek, ki pa se tokrat ni izšel. Težko je iz Ljubljane ocenjevati dogajanje v reprezentanci in okrog nje, a po videnem v tekmi z Belorusijo se je čutilo, da pri igralcih ni prave energije, da ni tistega potrebnega žara v igri. To se je zgodilo že mnogim reprezentancam, ki so se v zadnjem obdobju priključile elitni diviziji. Kot da bi začutili, da so že dovolj dobri za polnopravno članstvo med najboljšimi, pa so malce popustili pri delu. Takrat zmanjkajo vse tiste pomembne malenkosti, ki jih lahko občutijo in razumejo le igralci na ledu.
Dobil sem občutek, da so se risi prav tako prepustili prepričanju, da imajo nesporno kakovost za obstanek, in so zato malce popustili pri pripravi za turnir. A dejansko bi morali delati še več in še bolj zagnano. Fante je očitno prevaral občutek, da so končno člani elite, v podzavest se jim je prikradlo razmišljanje, da je to že nekako samoumevno. Toda po drugi strani so se vsi tekmeci veliko bolje pripravili nanje. To od moštva terja, da mora nujno storiti korak naprej v svoji igri, kar se v slovenski reprezentanci ni zgodilo. To sicer ni nič nenavadnega, kot sem že omenil, se je to zgodilo že mnogim reprezentancam pred nami.
Če delamo tako, kot je treba, slovenska reprezentanca vsekakor spada med elito. Odločajo namreč podrobnosti, včasih že en sam nalet na tekmi, morda kakšen drug dogodek na ledu ali v slačilnici. Včasih je treba že pred turnirjem razčistiti določene stvari, ne pa šele na prvenstvu, ko je že prepozno. Ob tem se je še enkrat pokazalo, koliko nam pomeni prav vsak igralec, ki je odstoten. V prvi vrsti Anže Kopitar pa tudi poškodovani Žiga Pance. Imamo ozek izbor igralcev, zato moramo z njimi delati maksimalno, več poudarka moramo posvečati podrobnostim.
Selektor Nik Zupančič ima kar precej izkušenj iz obdobja sodelovanja z Matjažem Kopitarjem. Verjetno ni spreminjal filozofije in načina dela, ampak gre za kontinuiteto dela. Šok terapije včasih delujejo le na kratek rok, dolgoročno pa je boljši drugačen pristop. Menim, da bodo v strokovnem vodstvu po opravljeni analizi nastopa na svetovnem prvenstvu lahko spet pripravili načrt za hitro vrnitev v elitno divizijo. S tem že imamo bogate izkušnje. Komentar Finale Finale Po videnem v tekmi z Belorusijo se je čutilo, da pri igralcih ni tistega potrebnega žara v igri.
