OSTRAVA – Lanskega 15. februarja smo doživeli enega najbolj norih športnih dni v zgodovini Slovenije. Hokejska reprezentanca je na olimpijskih igrah v Sočiju premagala favorizirano Slovaško s 3:1 in si tlakovala pot do poznejše uvrstitve v četrtfinale in končnega sedmega mesta. To je bila neverjetna športna poslastica za deželo, ki premore sedem lednih dvoran in zgolj en (kvazi)profesionalen klub. Glede zadnjega se ni nič spremenilo, današnja tekma Slovenije in Slovaške ob 20.15 na svetovnem prvenstvu na Češkem pa bo povsem nova zgodba merjenja moči med podalpskimi hokejisti in velesilo v najhitrejši moštveni igri. OK, Slovaška ni bila svetovni prvak vse od leta 2002, ko je na Švedskem prvič v elitni diviziji nastopila tudi slovenska izbrana vrsta, spomin na najsijajnejše podvige nekdanjih slovaških hokejskih rodov že kar malce bledi. Vseeno pa gre za vsega spoštovanja vredno moštvo, ki si je na tem turnirju sicer stežka priigralo zmagi proti Danski (4:3 po kazenskih strelih) in Belorusiji (2:1 po podaljšku), a se lahko pohvali s štirimi točkami. Slovenci se po porazih z Belorusijo in Rusijo nezadovoljni zmrdujejo nad ničlo.
Opozorilo iz Sočija še peče Prvi zvezdnik Slovaške je Marian Gaborik, soigralec Anžeta Kopitarja pri moštvu Los Angeles Kings, današnji nasprotnik risov ima v svojih vrstah kar sedem igralcev, ki si kruh služijo v ligi NHL. Med njimi je tudi kapetan Tomaš Kopecky, član Floride Panthers, ki tvori udarni napad z Gaborikom in Michelom Miklikom: »Zmage proti Belorusom smo se veselili pet minut, saj se je treba takoj zbrati za naslednjo tekmo. Ne glede na nasprotnika se moramo osredotočiti na lastno zbranost in si v vsaki tekmi med seboj pomagati. Na prvi tekmi je bil v ospredju naš četrti napad (Dravecky-Viedensky-Lušnak, op. p.), na drugi tekmi pa Andrej Meszaroš, ki je dosegel dva zadetka. Slovenci so nam dali dobro opozorilo lani v Sočiju, zdaj so tu z istim moštvom. V zadnjih letih so zelo napredovali. Ekipa, ki ima Kopitarja, Muršaka, Tičarja in Jegliča, ti pa imajo pomembne vloge v močnih klubih, pač ne more biti slaba.« Na turnirjih elitne divizije so sicer Slovaki doslej dvakrat premagali rise; leta 2008 v Kanadi s 5:1, pred štirimi leti pa doma v Bratislavi s 3:1. |
»Slovake poznamo, analizirali smo njihovo igro, prav tako smo pričakovali, da se jim bosta kot zadnja pridružila še Tomaš Tatar in Tomaš Jurčo iz NHL-moštva Detroit Red Wings,« selektorju Matjažu Kopitarju s sodelavci ni treba odkrivati tople vode, je pa bil zadovoljen z včerajšnjo vadbo: »Imeli smo kakovosten trening, vesel sem, da je na ledu toliko energije. To pomeni, da je želja pri igralcih ogromna. Popoldne jim bom namenil počitek. Želim, da gredo fantje skupaj na sprehod v mesto in se usedejo ob kavici. Koristno je, da ne razmišljajo prav vsako minuto o hokeju, za par ur je dobro odklopiti. Jutrišnji dan bo v celoti namenjen pripravi na tekmo.«
Koristen odklop
Z izbranci je včeraj analiziral slabe stvari iz dveh dosedanjih tekem. Proti Belorusiji so ga polomili z vstopom v tekmo, potem so počasi rasli v igri, a prepozno, da bi prišli do rezultatskega preobrata. Proti Rusiji so prikazali zelo dobro igro v drugi in tretji tretjini, torej je bil spet problematičen uvodni del. »Tudi v napadu preveč kompliciramo, zato smo na treningu dali poudarek strelom proti vratom, da predvsem napadalci pridobijo samozavest. Tako so malce na udaru tudi oni, ne samo mi, branilci, ko ga polomimo zadaj,« se je pridušal Mitja Robar, ki se ne prepušča sladkim spominom iz Sočija, ko gre za zmago nad Slovaško: »Tega se z veseljem spominjam, vendar to ni nekaj, na kar bi se lahko zanašali ali pa da bi za nas po drugi strani pomenilo prevelik pritisk. Zagotovo Slovaki precej več razmišljajo o nas, saj je bil za njih tisti poraz pravi debakel. Jasno, mi pač moramo biti dobro pripravljeni. Imamo dovolj časa, da se do tekme spočijemo.«
Gračnar poškodovan, Urbas zdrav Vratar Luka Gračnar, ki je branil proti Rusiji, si je ob posredovanju pri drugem zadetku zbornaje komande poškodoval koleno, ko je nanj padel Klemen Pretnar. Včeraj je v ostravski bolnišnici opravil magnetno resonanco, izvidi bodo pokazali naravo poškodbe. V današnji tekmi s Slovaško bo v vratih spet Robert Kristan, ki je branil tudi proti Belorusiji, s tribune pa se bo na klop preselil Gašper Krošelj. V moštvo se vrača Jan Urbas, ki je pred dnevi staknil virozo in ni igral na uvodnih tekmah. V napadu se bo pridružil Anžetu Kopitarju in Janu Muršaku. |
Brez prijateljstva
Rok Tičar in Žiga Jeglič bosta igrala proti štirim klubskim soigralcem iz bratislavskega Slovana (Milan Bartovič, Ivan Baranka, Michal Sersen in Libor Hudaček), s katerimi se srečujeta tudi v hotelu, saj oboji bivajo v Park Innu. »Čaka nas težka tekma, v veselje mi bo igrati proti njim, zdaj imam še dodatno motivacijo. Z njimi sicer poklepetamo, a ne govorimo o tekmi. Ko se bo začela, bodo vsa prijateljstva prekinjena,« je nabrušen Jeglič, ki se noče obremenjevati z začetnima porazoma: »Prisotne je bilo preveč nervoze, pogosto smo delali napake v obrambni in srednji tretjini. Včasih tega ni bilo v naši igri, ampak imamo dovolj časa, da jih odpravimo. Treba je iti naprej s pozitivnimi občutki.«
Tudi zaradi množice predanih navijačev iz Slovenije, čeprav bodo imeli Slovaki nedvomno bučnejšo podporo. Bratislava je oddaljena tri ure vožnje, selektor Slovaške pa je Čeh Vladimir Vujtek, doma prav iz okolice Ostrave, nekdaj je igral za tukajšnji klub Vitkovice, pri sosedih pa kot selektor službuje od leta 2012.