Mrkopaljčanu ni vse mrko, razjasnitev je na obzorju

Le kje bodo biatlonci tekmovali, če ne v paradižu te panoge, v Nemčiji! Ruhpolding na jugovzhodu Bavarske do konca tedna gosti tekme svetovnega pokala, za slovenski tabor pa je prva novica ta, da se v tekmovalno areno vračata najboljša posameznika Jakov Fak in Teja Gregorin. Njuna forma v letošnji zimi, tudi zaradi poškodb in bolezni, ni bila vroča, zato sta v začetku januarja izpustila nastope v Oberhofu in opravila dodatno piljenje telesa, duha in zbranosti, slednje je seveda pomembno predvsem pri streljanju, na Pokljuki. Gorskokotarčan in članica športnega društva Nika iz Ihana namreč predvsem na olimpijskih igrah v Sočiju ciljata v sredino tarče in na visoke uvrstitve, med sezono pa zaradi potovanj in tekmovanj niti ni časa, da bi slabosti v formi odpravljala sproti na posebnih pripravah. Zato je bila tudi storjena oberhofska žrtev.

»V Ruhpoldingu smo opravili uradna treninga, a na ženskem dopoldne je bila proga še zelo trda in dobro pripravljena, pri moškem popoldne pa se je zaradi visoke temperature, dvignila se je vse do šest stopinj Celzija, predrla in so fantje bolj čofotali kot smučali. Jakov se je v vmesnem času po okužbi z bakterijo in izgubljenih štirih kilogramih okrepil in delno nadomestil izgubljene treninge, vendar še ni v pravem tekmovalnem razpoloženju. Forma se mu bo izboljševala iz tekme v tekmo. Teja je sicer že pred dnevi staknila manjši prehlad s povišano temperaturo, vendar se njeno stanje hitro izboljšuje,« je stanje in vadbeno osamitev analiziral glavni trener biatloncev Uroš Velepec.

Rame brez bolečin

Da za Mrkopaljčana ni vse mrko, je potrdil včeraj po opravljenem treningu tudi sam. »Telesno počutje še vedno ni na tisti ravni, ko sem v najboljši formi. Preprosto takšen izpad treninga in netekmovanje za seboj potegnejo posledice. Z vsakim dnem, z vsako tekmo bo bolje, tudi moje predstave bodo boljše. A v tem trenutku moram pač preprosto tekmovati, nadomestiti zamujeno, da bom takšen, kot bi bil normalno,« je slovenski Hrvat sporočil iz pokrajine, kjer je športni simbol nogometni klub Bayern. Z dolgo bolečim ramenom ni večjih težav, tako rekoč nobenih, bolečin ni, tako da je Jakov zadovoljen. Je pa res, da je izpustil postajo svetovnega pokala v Oberhofu v Turingiji, na tekmah so obremenitve najhujše in največje. Če bi več tekmoval, bi se tudi bolje pokazalo in izkazalo, kako je. Bo pa Jaka v Sočiju branil bronasto olimpijsko odličje, osvojil jo je še za Hrvaško, v sprintu na 10 kilometrov iz iger pred štirimi leti v Vancouvru. Branil? Seveda bo napadel tudi višjo uvrstitev, dokazal je že, da ima tekmovalno psiho in žilico za odstrel žlahtnih kovin. Pri Gregorinovi je stanje na devetdesetih odstotkih tega, kar bi bila lahko optimalna forma. »Ne počutim se še, kot bi si sama želela. Je pa že skoraj v redu,« je počutje po prehladnem valu opisala najboljša slovenska bitalonka.