Še dobro, da je vsaj sobotna tekma Slovenije z Avstrijo, zadnja na prijateljskem turnirju evropskega izziva v Ljubljani, pritegnila okrog 2000 gledalcev, sicer bi lahko tridnevni hokejski dogodek označili za organizacijski spodrsljaj. Izbranci selektorja Matjaža Kopitarja, ki tako kot njegovi kolegi na klopeh tekmecev ni imel na voljo najmočnejše zasedbe, so občinstvo nagradili z zelo dobro igro in zmago s 3:1 (2:1, 1:0, 0:0). Dva gola je zabil tokrat odlični Ken Ograjenšek, prvega na tekmi pa je dosegel Sabahudin Kovačevič. S to zmago so Slovenci osvojili prvo mesto z maksimalnimi devetimi točkami, saj so pred tem premagali Japonsko prav tako s 3:1 (0:1, 1:0, 2:0) in Belorusijo s 3:0 (0:0, 2:0, 1:0), žal pa si je prvi tekmi risov ogledalo precej manj gledalcev. Drugo mesto so zasedli Avstrijci (6 točk), tretje Japonci (3) in zadnje Belorusi (0).
To je bil prvi v seriji pripravljalnih turnirjev, ki bodo Kopitarju koristili, da temeljito uigra izbrano vrsto za svetovno prvenstvo elitnega razreda, ki bo maja prihodnje leto na Češkem (Ostrava in Praga). Tokratni turnir mu je služil tudi za preverjanje igralcev, ki trkajo na vrata reprezentance. Povabil je lahko kar precej mladih fantov, saj so tokratno akcijo zaznamovale številne odpovedi glavnih asov zaradi obveznosti v klubih (v nekaterih ligah niso prekinili tekmovanja), poškodbe in bolezni. »Ne spomnim se, kdaj smo nazadnje imeli toliko težav s poškodbami in boleznijo. Ampak mladi fantje so se kar lepo postavili v kožo odsotnih in dobro odigrali turnir. Nekateri so bolje, drugi pa slabše izkoristili svoje priložnosti. Vemo, da nimamo posebno širokega izbora igralcev. Vsi, ki pridejo, pa z veseljem sprejmejo svoje vloge in opravljajo naloge. Vsak od njih se trudi po svojih najboljših močeh in zato spodbudi tudi druge, ki so morda tehnično kakovostnejši, da dajo svoj maksimum,« je dejal Kopitar.
Nase najbolj opozoril napadalec Ken Ograjenšek
Zaradi posebnih okoliščin je selektor tudi na zadnji tekmi nekoliko premešal zasedbo. Jan Urbas je staknil lažjo poškodbo prepone, zato v nacionalnem moštvu niso hoteli tvegati z njegovim nastopom, še posebno ker se 25-letni napadalec odpravlja v nov klub, švedski drugoligaš Västerås. Manjkal je tudi Anže Kuralt, ki si je poškodoval gleženj. Tako je ob Marcelu in Davidu Rodmanu prvi napad tvoril Žiga Pance. »Prisiljen sem bil kombinirati predvsem zaradi poškodb in bolezni, svoje pa so dodale še tehnične težave z drsalkami. Ko ima hudič mlade, se kar nabere težav, tako da je kar vredu, da smo končali turnir,« se je pridušal šef risov, ki dela predvsem za širitev izbora igralcev: »Počasi nam uspeva širiti bazo. Še pred kratkim smo denimo govorili o sedmih branilcih, zdaj jih imamo več.«
Ob odsotnosti kapetana Tomaža Razingarja, ki je še vedno brez kluba, je bil prvi med enakimi Marcel Rodman, ki v tej sezoni pogreša minutažo na ledu pri zagrebškem Medveščaku. Tudi zato je v domovino prišel željan igre. »Do sebe sem zelo kritičen, upal sem, da bom dal več, in tudi vem, da lahko dam več. Bili so tudi dobri trenutki, ne smem biti preveč kritičen, Žiga pa je v najinem napadu odigral zelo dobro. Res je, da si bolj zapomnimo pomembne tekme, je pa vseeno lepo, da smo turnir končali tako, kot smo želeli, tudi gledalcev je bilo danes več, ker so bili na drugi strani Avstrijci,« je bil odkrit kapetan.
Brez dvoma je tokrat nase najbolj opozoril napadalec Ken Ograjenšek, ki je iz neurejene Telemach Olimpije pobegnil v francoski Epinal, kjer lahko mirno in učinkovito nadaljuje svoj hokejski razvoj. Triindvajsetletni Celjan je med drugim na tem turnirju dosegel tri zadetke. »Vesel sem, da smo dobili ta turnir, da smo zmagali na vseh treh tekmah. Mislim, da je bilo vse skupaj kar dobro. Vsako tekmo poskušam odigrati na polno. Včasih plošček gre v mrežo, drugič ne, toda vselej se je treba truditi. V novem klubu lahko razmišljam le o hokeju in kakovostno treniram. Drugih skrbi nimam. Upam, da bom nadaljeval s podobnimi igrami in da si bom tudi v prihodnje prislužil selektorjev poziv. Vemo, da v naši ekipi prve tri napade sestavljajo igralci, ki igrajo v zelo dobrih ligah. Preostali se moramo boriti za svoje mesto, selektor pa se bo odločil, kdo mu bo najbolj koristil.«
Razveseljivo je tudi, da so se izkazali vsi trije vratarji, ki so branili po eno tekmo. Andrej Hočevar, Robert Kristan in Gašper Krošelj so odlično opravili svoj posel in moštvu dali potrebno zanesljivost (tokrat je zaradi operacije na roki manjkal Luka Gračnar). »Gašper je mlad in perspektiven vratar, zdaj ima tudi urejen klubski status. Sami vidite, da imamo štiri vratarje, ki jih lahko rotiramo. Upam samo, da izbora ne bodo krojile poškodbe,« je dejal Kopitar, ki bo rise spet zbral sredi decembra za prijateljske tekme v Franciji.
Slovenska reprezentanca je na vseh treh tekmah najbolje igrala v drugi tretjini. Kot da bi se v prvem delu šele ogrevali na pravo delovno temperaturo. Kje je tičal razlog za to? »Morda se bo slišalo neumno, toda vreme je na vse delovalo tako depresivno, da so igralci potrebovali kar nekaj časa, da se razigrajo. Vsi smo boljše volje, ko sije sonce. Tako kar potrebuješ nekoga, da te malce prebudi,« nas je nasmejal selektor Matjaž Kopitar, ki pa bi bil bolj vesel tudi večje podpore s tribun, sploh na prvih dveh tekmah: »Zanesljivo bi nam tudi to pomagalo. Iskreno povedano pa sem tudi na tekmi z Avstrijo pričakoval več gledalcev.« |