STOCKHOLM – Danes imajo slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu v švedski prestolnici prost dan. Ozračje zaradi štirih zaporednih porazov proti Norveški, Belorusiji, Danski in Švici je daleč od idealnega, a risi še niso vrgli puške v koruzo. Imajo točko iz poraza z Danci po podaljšku, za obstanek bi morala pasti ena od velikih reprezentanc (Češka, Švedska ali Kanada).
Hokejski risi obiskali prave švedske rise
Vodstvo Hokejske zveze Slovenije, natančneje generalni sekretar Dejan Kontrec, jim je danes dopoldne organiziralo obisk otočka Djurgarden v središču mesta, kjer se razprostira tudi velik etnološki muzej na prostem Skansen, katerega del je tudi mini živalski vrt izključno z vrstami, ki živijo na Švedskem. Risi so tamkaj srečali tudi švedskega risa, ta žival pa je tudi maskota turnirja, ime mu je Icy.
Neučinkovitost je zlezla pod kožo
Bolj kot to enega od najizkušenejših slovenskih reprezentantov Marcela Rodmana tare zadnji visok poraz proti Švici (1 : 7): »Pred tekmo smo verjeli, da lahko z malo sreče zmagamo. Prvih petnajst minut smo odigrali zelo dobro, imeli precej priložnosti, a na žalost dosegli le en gol. Potem ko so Švicarji na hitro dosegli tri zadetke, se nam je vse podrlo. Samozavest je skopnela, to nam je vzelo voljo in energijo. Nikakor se nismo znašli in zadnjih 45 minut je zagotovo daleč najslabših na letošnjem prvenstvu. Zdelo se je, da smo še samo odigrali do konca. Trudili smo se, toda težko je, ker nimaš samozavesti. Ves čas ponavljamo, da igramo dobro, a ne dosegamo zadetkov. To pa se nam je v prvi tretjini tekem s Švico spet ponovilo. Zdi se mi, da nam je to zdaj že zlezlo pod kožo.«
Upanje še ni izginilo
Jutri bodo slovenski hokejisti spet stopili na led v Globe Areni, tekmec bo Češka, bronasta z zadnjega svetovnega prvenstva in prepoznavna velesila najhitrejšega moštvenega športa. »Ne preostane nam drugega, kot da dvignemo glave pred naslednjimi tremi tekmami. Najslabše bi bilo, če bi se skregali in bi se vsak zaprl vase. Pozabiti moramo na vse to, najti pravo energijo, stopiti skupaj. Vemo, da bo težko, a še vedno lahko upamo na vsaki od naslednjih tekem. Pri pripravi na tako kakovostne nasprotnike si še posebej pozoren, saj veš, da je pomembna vsaka malenkost. Tako si bolj previden v obrambi, namesto da takoj skočiš naprej. Morda si ves čas še bolj osredotočen na igro, ko na drugi strani stoji tako ugledno moštvo, kot so Češka, Švedska in Kanada. Na tem turnirju še nismo sestavili 60 minut igre na visoki ravni, imeli pa smo dobra obdobja. Nekaj nam manjka, a še sam ne vem, kaj. Če bi vedel, bi dal vse, da to popravimo. Zdaj smo razočarani in na tleh, ampak imamo dan odmora, da se poberemo,« je iskreno povedal starejši od bratov Rodman.