Prava krona njegove kariere sta bili zlasti prvi mesti Primoža Ulage na 90- in 120-metrski leta 1988, ki sta mu po ekipni srebrni moštveni kolajni na ZOI v Calgaryju in po drugem mestu na SP v poletih kmalu za tem v Oberstdorfu prinesli še bronasto lovoriko v skupni razvrstitvi svetovnega pokala.
»Moje zmage v Planici so zapisane v njeni zgodovini, moji spomini nanje pa so še vedno zelo živi in sveži. Ni jih mogoče pozabiti. Drugo pa je, da sem si kot direktor v Planici nenehno vroče želel naših zmag, in sicer zaradi utrjevanja položaja in priljubljenosti skokov med Slovenci ter trženja, ki zagotavlja denar za vrhunske športne priprave. Žal jih nisem dočakal,« pojasnjuje Ulaga, zakaj je svoje poglede vedno upiral v prihodnost.
Spremljajte Planico 2014 s Slovenskimi novicami: |
In kako je ocenjeval možnosti, da bi Peter Prevc v Planici morda še prekosil Poljaka Kamila Stocha v skupni razvrstitvi svetovnega pokala 2014? »Vsekakor bi Peter s svojo odlično tehniko skakanja, z ustrezno kondicijsko pripravljenostjo in s psihično trdnostjo iz te tekme, v kateri nima kaj zgubiti, lahko izšel kot zmagovalec. Na drugi strani pa tudi Stoch razpolaga z enakimi sposobnostmi, samozavest po dveh olimpijskih zmagah in odlična forma mu celo zagotavljata nekaj prednosti. Izid dvoboja je negotov in se utegne odločiti šele na finalu v Planici.«
Prvi in edini, ki ga je do zdaj presegel v svetovnem pokalu, je bil Primož Peterka. Na letalnici bratov Gorišek je z drugim in s četrtim mestom v finalu sezone 1996/97 odbil juriš Nemca Dieterja Thome. Podobno srečno se je za Moravčana razpletel tudi finale skakalnega maratona marca 1998, ko je osvojil še drugi veliki kristalni globus FIS zapored.
»V skokih, ki so športna disciplina na prostem, nikdar ni mogoče odmisliti niti dvoreznega vpliva vremenskih razmer. Doživel pa sem tudi različne situacije, v katerih sem se znašel zaradi (ne)naklonjenosti vodstva tekmovanj in sodnikov, zato je tako težko postaviti piko na i v svetovnem pokalu. V Planici se mi je dvakrat izšlo po najboljših željah. Z njo me povezujejo najlepši spomini in vedno se rad vračam pod Ponce. Vroče si želim, da bi se tako dobro izteklo v prihodnjih tednih tudi Petru Prevcu, ki ima v Stochu tekmeca, ki se zdi ta čas domala nepremagljiv. Naj bo izid njunega dvoboja tak ali drugačen, za oba bo časten!«
Naši vrhunci v Planici v letih 1980–2013
Prvi odmeven niz dosežkov slovenskih skakalcev v Planici po uvedbi svetovnega pokala pripada Primožu Ulagi, ki je osvojil dve zmagi na veliki napravi (1983, 1988) in eno na normalni (1988), eno drugo mesto (1983) na veliki napravi in dve tretji (1983 na normalni, 1990 na veliki). Z drugima mestoma sta se izkazala Matjaž Zupan na poletih 1987 in Rajko Lotrič na Bloudkovi velikanki leta 1988. Po dolgem sušnem obdobju se je na stopničke zmagovalnega odra spet povzpel Primož Peterka ob triumfalnem sklepnem delu sezon 1996/97 (drugi na letalnici) in 1997/98 (drugi na Bloudkovi velikanki). Sledil mu je šele Robert Kranjec s tretjima mestoma (2006 in 2009), z drugim mestom (2011) in zmago (2012) na letalnici bratov Gorišek. Na tretje mesto se je na finalu SP 2007 uvrstil tudi Jernej Damjan. Krona slovenskih dosežkov v Planici je bil lanski finale SP na letalnici: drugo in tretje mesto Petra Prevca, zmaga Jurija Tepeša med posamezniki ter prvo moštveno zmagoslavje četverke Slovenije (še Kranjec in Andraž Pograjc) pod Poncami – po tretjih mestih leta 1993 na veliki skakalnici in 2011 na letalnici.
