Le še OI dajejo impulz

Vedno se nam je zdela smešna označitev alpsko smučanje in nordijsko smučanje. Kaj je potem umetnostno drsanje, Bolšoj teater na ledu?! Ali pa deskanje oziroma snowboard, ameriško smučanje na deski? No, v deskanju je Slovenija imela in ima svetovne ase. O srebrnem in bronastem podvigu Žana Koširja na olimpijskih igrah v Sočiju bodo brali še vnuki zdajšnjih vnukov, zadnja zima pa je šampionu iz Pristave pri Tržiču prinesla briljanten tris: veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu ter mala za veleslalomski in slalomski seštevek. To še ni bilo vse, na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu si je Žan prideskal še srebrno odličje v paralelnem veleslalomu. Pravijo, da je težje braniti kot napadati. Kaj o tem meni Košir? »Enkrat se mi je zgodilo, da sem bil na koncu sezone zelo slabe volje, pa sem si rekel, dosti imam vsega skupaj, ne bom zmogel več, a sem nekako našel pot iz tega. Lansko sezono mi je vse šlo tako fantastično, da sem tako ali tako menil, da gre vse z lahkoto. Ne vidim nobenih omejitev, da se to ne bi nadaljevalo, a zimska specifika je takšna, da imaš vmes vso pomlad in poletje. Telo se najprej sesuje, potem se pač znova začne postavljati. To obdobje netekmovanja je tako dolgo, da... Zdajle v tem trenutku sebe ne vidim v položaju, da bi lahko znova prišel do takšnih dosežkov. A vem, da sem vedno našel pot do tega,« je uvodoma pojasnil Žan Košir.

»Stalnost bom težko vlekel; moj cilj je tekmovati do naslednjih olimpijskih iger leta 2018 in biti stalen do takrat bo v bistvu nemogoče. Tudi zato, ker nimam takšnega sistema ali pogona, ki bi me ves čas negoval, ampak se v najtežjih trenutkih vedno znajdem sam. Potem je pot, da stopim iz takšnih težav, toliko daljša. A do zdaj sem še vedno stopil ven. Le še olimpiada je tista, ki mi da še tistega malo impulza. Vse drugo pač žal ne več. Ne vem, ali je to malce čudno ali ne, a preprosto se je moja glava odzvala na te uspehe, ki so bili. Preprosto hoče nekaj več, večji cilj, da sploh dobi dovolj tistega zagona,« je deskarski šampion zelo pisano in že psihoanalitično pojasnil svoje videnje.

SZS ubogajo za manj težav

Za občudovalcem švicarskega teniškega asa Rogerja Federerja je torej dolg tekmovalni premor, nova sezona svetovnega pokala pa se začne šele 12. decembra s paralelnim veleslalomom v italijanski Carezzi. »Zadnji dve sezoni, ko sem bil najbolj uspešen, je bil ta čas pred tekmovanji najtežji. Živčnost se začne, če pri treningu na ledenikih deska ne gre, kot si bi želel, če telo dela težave. Živčnost traja do tekem, za zdaj pa tega še ni. Za to sezono si nisem postavil nekega visokega cilja, vendar bomo še videli,« je razpoloženje orisal 31-letnik. Žan Košir tudi ve, da se vse seveda udejanja z denarjem. Smučarska zveza Slovenije ni dubajska banka, s svojim sanacijskim programom je bolj škotska, torej škrta. Tudi deskarji bi si seveda želeli, da bi svoje vrhunske dosežke lahko oplemenitili z več finančnimi sredstvi. »Deska na snegu še vedno deluje po istem konceptu, toliko, kolikor se dobi od Fundacije za šport in drugih institucij, toliko se nam namenja. Kolikor sem pogledal v svojo pogodbo, je tega iz leta v leto manj. Tako so nas že navadili skozi leta, da jih pač ubogamo, kakor si oni želijo, tako imamo pač najmanj težav. Nimamo kaj, gremo na samoiniciativo; tista podjetja, ki imajo to možnost, vidijo, da lahko en tekmovalec v disciplini, ki nima takšne zgodovine, da s svojimi uspehi toliko njim kot drugim. Hvala bogu, da so v meni videli takšnega tekmovalca; name niti ne gledajo več le na podlagi tega, kaj bom dosegel, ampak tudi že zaradi moje pojavnosti. Sem že neka blagovna znamka in to mi ne dela težav,« je Žan Košir poudaril pomembnost osebnih pokroviteljev.