Kranjec: Vzeli so mi tisto, v čemer sem bil najmočnejši

Po čem se bosta najraje spominjala sezone, ki jo je naša skakalna reprezentanca zaznamovala s številnimi izjemnimi dosežki?

Kranjec: Najbolj se je bom spominjal po svojih uspehih in podvigih reprezentančnih kolegov. Zaradi ožjih tekmovalnih dresov, s katerimi so mi vzeli občutke za letenje, torej tisto, v čemer sem bil najmočnejši, me je bilo te sezone precej strah. A na koncu sem veliko izvlekel iz nje.

Janus: V najlepšem spominu jo bom ohranil zaradi moštvenih tekem svetovnega pokala, na katerih smo bili kar štirikrat na zmagovalnem odru. Povrhu so naši zdajšnji reprezentanti dosegli svoje najboljše osebne dosežke in zaokrožili svojo najboljšo sezono v svetovnem pokalu. Krona zelo uspešne zime sta bili seveda bronasta in srebrna kolajna Petra Prevca na nordijskem SP v dolini Fiemme.

Kaj pa bosta poskušala čim prej pozabiti?

Kranjec: Nič ni takšnega. Vsaka stvar je za kaj dobra.

Janus: Sezona je bila zelo lepa, še posebno, ker so se naši dosežki vseskozi vzpenjali vse do Petrovega vrhunca na SP v Italiji.

Pojavlja se vtis, da vam je v našem prvem moštvu že prejšnjo zimo uspelo ustvariti odlično ozračje, v tej sezoni pa se je še okrepilo. Kaj je poleg uspehov najbolj prispevalo k temu?

Kranjec: Najbolj je k temu prispeval načrtni trening, ki se ga držimo in od katerega ne odstopamo. Vzdušje v ekipi je večinoma res vrhunsko, včasih tudi malce napeto, kar je razumljivo, saj smo skupaj toliko in toliko dni v letu.

Janus: Po bitki je vsak general pameten. Vesel sem, da se je že prejšnja zima za nas dobro iztekla in smo med njo zelo uživali. Na začetku te sezone nam še ni kazalo tako dobro, takoj po novoletni turneji pa se je forma obrnila na bolje. Tako smo se znova prepričali, da je treba biti potrpežljiv in verjeti v tisto, kar počneš. Trenerji v strokovnem štabu imamo glede tega bogate izkušnje.

Planiški finale svetovnega pokala je tako rekoč edina priložnost, da se lahko neposredno predstavite širokemu krogu slovenskih ljubiteljev skokov in poletov. S kakšnimi pričakovanji se boste lotili zadnjega dejanja sezone v želji, da bi razveselili svoje številne privržence?

Kranjec: Moj cilj je jasen in zahteven, toda upanje – kot pravijo – umre zadnje. Naredil bom vse, da v posebnem seštevku poletov za svetovni pokal nadomestim zaostanek za Gregorjem Schlierenzauerjem in ponovno osvojim mali kristalni globus.

Janus: V pokalu narodov si želimo preseči magičnih 4000 točk, osnovna naloga reprezentantov na finalu v Planici pa bo, da v poletih čim bolj uživajo. Spogledujemo se tudi z malim kristalnim globusom. Resda ima najboljše karte v rokah Gregor Schlierenzauer, toda pri skokih je vse mogoče. Naš cilj bo torej, da se Robert Kranjec povzpne tja, kamor spada.

Najbrž že obema misli uhajajo tudi k olimpijski zimi 2013/14, ki pomeni nov izziv, zlasti za mlajši del prve ekipe, ki si bo zagotovo prizadeval, da bi bile ZOI v Sočiju eden od vrhuncev njihove športne poti ...

Kranjec: Zagotovo. Vem, kje imam še rezerve. Če jih bom znal izčrpal, bom lahko še boljši.

Janus: Ne, zaenkrat za to še ni bilo časa. Vsaka zima je sezona zase. Kar zadeva olimpijske igre, imamo precej izkušenj. Kot trener sem bil že v Salt Lake Cityju 2002. in v Torinu leta 2006. Videli smo, do kam se lahko povzpnemo in česa ne smemo početi. To bo tudi naše izhodišče, ko se bomo sredi aprila spet zbrali na prvih pripravah za olimpijsko zimo 2013/14.