Na Smučarski zvezi Slovenije se trudijo racionalno omejiti stroškovnik, a po drugi strani, zaradi katastrofalnih odločitev in prijateljskih (ustnih) dogovorov o zaposlitvah prejšnje vlade, morajo denar tudi dobesedno metati skozi okno. Nekdanji poslovni direktor panoge za alpsko smučanje Matjaž Štibelj – zdaj pravijo, da je bil odgovoren le za projekt modre kartice – je po zanj neupravičeni prekinitvi sodelovanja tožil SZS, dobil pravdo, smučarska hiša v Podutiku pa mu mora v znak poravnave izplačati 145.000 evrov odškodninskega denarja. Nekdanja trenerja v alpskem delu Roman Rozman in Marko Jurjec sta imela pogodbi do konca letošnje zime, so jima pa že lani odpovedali nadaljnje sodelovanje. Pravda poteka, Rozman terja 39.742 evrov, Jurjec pa 31.220 evrov. Človeka mora tudi brez zime boleti glava! Poslovni direktor SZS Andraž Kopač predaja funkcijo, na torkovem izvršilnem odboru Smučarske zveze Slovenije pa je predstavil grobe številke poslovanja v lanskem letu. Prihodkov je bilo za 11 milijonov 200.000 evrov, odhodkov za 10.700.000, pozitivno stanje naj bi bilo 475.000.
Kaotična komedija
Prava komedija pa sta bila razprava in glasovanje IO o pritožbi deskarja Žana Koširja, ki želi, da mu odbor za deskanje izplača nagradi za dosežke v svetovnem pokalu v zimi 2012/13. Tržičan je bil v seštevku paralelnega slaloma drugi, v seštevku paralelnih disciplin, torej skupno z veleslalolom, pa tretji. V vso deskarsko problematiko je bil pozneje dodan, tudi on si po istem kriteriju zasluži nagrado, Rok Marguč, ki je bil v isti sezoni tretji v seštevku paralelnega veleslaloma. Dvakrat žlahtni sočijski olimpijec se je na OI kot že na peto inštanco (!) obrnil zaradi površnega pravilnika o nagrajevanju odbora za deskanje na snegu.
Njegov predsednik Samo Štante, v odboru je sicer zelo močan vpliv velenjskih klubov, je najprej potrdil, da je odbor priznal Koširjevo nagrado za tretje mesto, pet tisoč evrov, a mu je še niso izplačali. Za drugo mesto v PLS pa bi Žan Košir moral dobiti, zato se je tudi pritožil, še 7500 evrskih enot. Štante je povedal, da je o vsebini pravilnika sicer mislil pravilno, a da so ga drugi slabo napisali. Direktor SZS Jurij Žurej ga je opomnil, da so pravilnik za naprej popravljali, ne pa tudi za nazaj, Košir pa niti ni bil povabljen na obravnavo pritožbe. Na prvem glasovanju članov IO je bil izid 6:5 v prid pritožbe Tržičana, povsem na koncu odprtega dela seje IO pa se je Štante spomnil, da glasovanje ni bilo pravilno; nekateri člani so zaradi odsotnih imeli na voljo po dva glasova. Tako je nastala kaotična komedija z glasovi šest za, šest proti in enim vzdržanim. Po vsem tem je Štanteta zapekla vest in je v zapisnik seje kot sklep narekoval svojo pritrditev, da se obvezuje, da bosta tako Košir kot Marguč dobila svoji nagradi.
