Komaj zapenja čevlja, a deska za sam vrh

Najboljši svetovni deskarji so se le dva dneva po uvodni tekmi v južnotirolski Carezzi preselili v predarlberški Montafon; po italijanskem paralelnem veleslalomu so se tokrat merili v slalomu. V kvalifikacijah se je po stezi pognala tudi šesterica Slovencev in edina slovenska borderka, najboljši čas pa je uspel olimpijskemu junaku iz Sočija Žanu Koširju. V izločilne boje najboljše šestnajsterice se je prebil kot peti, po četrtem mestu v Carezzi pa se je vijuganje povsem ponesrečilo svetovnemu prvaku Roku Marguču. Savinjčan je kot 46. desko že moral postaviti v kot.

Del na izpadanje v Montafonu se je začel v megli v zgornjem delu proge in deževnem vremenu; bolj ko se je bližal finale, pa so se razmere na skrajnem zahodnem delu Avstrije izboljševale. Žan Košir je v izločilnem delu le na eno vožnjo deskal vseskozi na desni rdeči progi. V osmini finala je predeskal Američana Justina Reiterja, v četrtfinalu Avstrijca Lukasa Mathiesa, lanskega zmagovalca svetovnega pokala, v polfinalu pa je moral premoč priznati še Italijan Mirko Felicetti; ta je na koncu v malem finalu osvojil tretje mesto. V drugi polovici žreba tekmovalcev se je v finale prebil Italijan Roland Fischnaller; montafonski sklepni boj je ponudil isti scenarij kot v Carezzi. Tudi rezultatsko namreč; Tržičan je bil na poti do svoje druge zmage v svetovnem pokalu, a v spodnjem delu storil nekaj napak, ki so v novi sezoni prinesle še drugo zaporedno zmago Južnemu Tirolcu iz Bressanoneja oziroma Brixna, tokrat le za šest stotink sekunde. Slovenski dobitnik srebrnega in bronastega olimpijskega odličja je v globalnem tekmovanju še šestič ostal na drugem mestu, a njegovi nastopi v Montafonu, ko je do finala prepričljivo in s kontroliranimi vožnjami iz deskanja v deskanje premagoval tekmece, nakazujejo, da bo po lanskem 12. januarju v Bad Gasteinu še prišel čas, da stopi na najvišjo stopničko. Na Predarlberškem pa so mu prireditelji na zmagovalem odru v roko stisnili tudi veliki ček z denarno nagrado 4790 evrov.

Ustavila ga je luknja

»Zmagi sem vedno bližje, tokrat mi je zmanjkalo šest stotink. To me ne jezi, zadovoljen sem, da vožnje niso slabe. Zdaj vem, da vse delo ni bilo zaman, zmaga bo že prišla. Na obeh dozdajšnjih tekmah pa se nisem počutil idealno, glede na počutje sem dosegel več, kot sem pričakoval. Manjka mi nekaj svežine, tudi zdravstveno stanje ni idealno. Imam vnete noge, tako da komaj zapnem čevlja. Razmere niso bile idealne, moral sem se prilagoditi, zagotovo nisem šel na vse ali nič. Predvsem zaradi tega, da se ne bi ponovila Carezza, ko sem v finalu odstopil. Žal je bila v Montafonu na koncu ena luknja, ki me je ustavila, da se nisem mogel spustiti v cilj, kot bi si želel. Fischnaller zagotovo tokrat ni bil najhitrejši, pokazal pa je najbolj zrele vožnje. To mu privoščim, čeprav mi je v svetovnem pokalu, ki je eden od mojih letošnjih ciljev, že kar lepo ušel,« je Žan Košir ocenil avstrijsko deskanje.

Danes bo v Montafonu še ekipna tekma, za Slovenijo bosta deskala Košir in Gloria Kotnik.