Najboljši slovenski smučarski skakalci so včeraj z Domnom in Petrom Prevcem na čelu na 80-metrski napravi v Planici opravili prve skoke v pripravah za olimpijsko sezono 2017/18. No, za našega najizkušenejšega reprezentanta, Roberta Kranjca, ki bo 16. julija dopolnil 36 let, pa je bil to že četrti trening na skakalnici. Potem ko je bil zaradi oktobrske poškodbe in novembrske operacije desnega kolena prisiljen izpustiti vso minulo zimo, je – razumljivo – prehitel reprezentančne kolege in se začel že pred njimi pripravljati za nove podvige.
»Glede na to, da sem začel letos vaditi prej kot prejšnja leta, se počutim, kot da bi bili že sredi julija,« je razmišljal Kranjec, ki trenira podobno kot drugi. »Kakšne vaje se sicer razlikujejo, tako da ne tečem več sprintov na 100 metrov. Naredim, kar mi rečejo, včasih tudi več, drugače pač ne gre. Kar zadeva skoke, pa počasi sestavljam občutke v zraku in dobivam celovito sliko,« je pojasnil. Pred prvim skokom po tako dolgem času ni imel nobenega strahu. »Ker že dolgo nisem skakal, je bila moja želja po skokih velika, zato sem že komaj čakal, da se spet povzpnem na vrh zaletišča. A potem na začetku nisem točno vedel, kaj moram narediti, zato sem prepustil telesu, da je vse naredilo samo od sebe. Šlo je brez težav,« je zaupal leteči Kranjčan.
Da njegovi koleni ne bi preveč trpeli pri pristankih po dolgih skokih, se po zaletišču spušča z zelo nizko postavljene startne klopi. »Ker noga še ni tako gibljiva, me operirano koleno morda še malo moti pri kakšni vaji. Drugače se obnaša odlično; kot da mu ne bi bilo nič in na neki način skoraj kot da bi bilo novo,« je vesel, da je tako dobro okreval. Zdrav si želi tudi ostati in se čim bolje pripraviti za olimpijsko zimo. Z največjo športno prireditvijo ima pač še nekaj neporavnanih računov. »Olimpijske igre so seveda vrhunec, to je vsekakor največje tekmovanje v štirih letih. Ko se ene končajo, si z mislimi že pri naslednjih. Z njimi sem imel nazadnje kar precej smole; v Vancouvru sem si zvil gleženj, v Sočiju sem si na slabem snegu natrgal stransko vez v kolenu. Upam, da bom imel v Pjongčangu več sreče,« si je zaželel Kranjec.
Če bo pripravljen dobro, se bo poleti udeležil čim več tekem, v nasprotnem primeru pa bo malo počakal in ne bo rinil z glavo skozi zid. Ker je začel tako zgodaj trenirati, si bo po tekmovanju za veliko nagrado FIS v Visli (14. in 15. julija) vzel kakšen teden oddiha. »Zaradi sebe in zavoljo hčerkice Pike, da bo imela poleti kaj od očeta,« je zaupal izkušeni skakalec kranjskega Triglava, ki slovi tudi kot navdušen motorist (na dan našega pogovora je svojega BMW S 1000 RR peljal na servis) in velik navijač italijanskega zvezdnika Valentina Rossija. »Redno spremljam dirke v razredu motoGP, seveda sem si ogledal tudi prejšnjo iz Le Mansa, kjer je Rossiju kazalo odlično, po njegovem padcu v zadnjem krogu pa sem ugasnil televizijski sprejemnik in šel ven,« je še dejal Kranjec in v isti sapi pripomnil, da se takšni spodrsljaji pač zgodijo tudi največjim.
Po novem tudi ženske ekipne tekme Na nedavni koledarski konferenci Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Portorožu so sprejeli več sprememb v smučarskih skokih, med katerimi so v slovenskem taboru z navdušenjem pozdravili uvedbo ženskih ekipnih tekem. Krstno bodo v svetovnem pokalu izvedli 16. decembra v Hinterzartnu, drugo 20. januarja v Zau. Za nameček elitna deseterica naj ne bi bila več vnaprej uvrščena na preizkušnje, kar pomeni, da si bodo morali prav vsi skakalci nastope zagotoviti v kvalifikacijah. Kar zadeva opremo, se bo skokom pridružil nov proizvajalec smuči (BWT), tekmovalni dresi ne bodo več plombirani, skakalci pa bodo morali pod njimi nositi dvodelno spodnje perilo oziroma poddrese brez zadrg. |