Ni sreče za Dušana Goriška v vlogi predsednika zbora in odbora za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS). Na začetku aprila je v obdobju največje krize v alpskih reprezentancah nastopil štiriletni predsedniški mandat, potem ko so se predstavniki klubov dva meseca prepirali o legalnosti prvih volitev, kjer je glas več od njega dobil Bojan Špik. Ko je na ponovljenih volitvah Gorišek premagal Špika v drugem krogu (Jože Bizjak je izpadel v prvem krogu volitev) s samo štirimi glasovi prednosti, mu je bilo jasno, da bo imel močno opozicijo. Zdaj pa mora še iz meseca v mesec s sodelavci krčiti programe reprezentanc, saj je denarja več kot premalo. Sodeč po njegovih besedah so razmere pri alpincih alarmantne. »Denarni dolgovi alpskih disciplin iz preteklosti so pravzaprav tolikšni, da bi to bilo dovolj za naš celoletni proračun. To je za nas velik udarec in zdaj je skrajni čas, da vse naše dejavnosti damo v realni okvir. Vse kaže na to, da se je v preteklosti delalo preveč na horuk, operiralo se je s sredstvi, ki jih pravzaprav nikoli ni bilo. Tudi poslovnemu delu zveze je jasno, da je življenja na kredit konec. In ker denarja ni, moramo izvajati skromnejše programe in varčevati tudi pri ljudeh,« je Radovljičan na začetku pogovora razkril znane neljube dogodke in napovedal nove.
Najti pokrovitelja, ki bi reprezentancam v alpskem smučanju ekspresno pomagal s finančno injekcijo, močno 300.000 evrov, je v tem trenutku misija nemogoče. Z blagoslovom poslovnega dela zveze (torej tudi oddelkov za marketing in trženje) zdaj tudi stroka iz alpskega zbora in odbora poskuša po svojih kanalih najti koga, ki bi priskočil na pomoč. |
Še skromnejši programi
»Ko smo z veliko zamudo zaradi zapletov z volitvami sestavljali proračun za sezono 2014/15, smo prišli do številke 1,9 milijona evrov. Po preverjanju postavk z direktorjem SZS Jurijem Žurejem smo prišli do spoznanja, da bomo imeli na voljo milijon in 80.000 evrov, saj smo morali zmanjšati stroške za trenerje, avtomobile, telefone in tako naprej, del denarja pripada ekipi Tine Maze. Danes ugotavljamo, da nam za ves alpski pogon primanjkuje približno pol milijona samo za operativne stroške. Od prvotno načrtovanega proračuna milijon in 80.000 evrov pa imamo dejansko zagotovljenih le nekaj več kot 700.000 evrov. Torej smo 300.000 evrov v minusu že samo pri potrjenem proračunu. Takšnega bremena sam kot prostovoljec in z mano vsi drugi člani odbora ne moremo nositi. Zato smo se v ponedeljek sestali z vodilnimi ljudmi SZS in iskali odgovor na vprašanje, kaj storiti. Tekmovalcem sem namreč obljubil, da bodo ob njihovem samoprispevku imeli zagotovljeno izvajanje programa do konca aprila prihodnje leto. No, na sestanku smo dobili odgovor, da je pač tako in nič drugače,« je razočarano povedal šef alpskega odbora, ki se zaveda, da se vsi na zvezi trudijo po svojih najboljših močeh. Po njegovem ljudje, ki so aprila zasedli mesta v poslovnem delu zveze, nikakor niso mogli hitro in učinkovito reševati zadev: »V tistem obdobju bi morale biti sklenjene tako rekoč vse pogodbe za prihajajočo sezono, pa ni bilo narejenega nič. Tisti, ki so bili na zvezi pred nami, pač niso opravili svojega.«
Prekinitve pogodb
Toda zdaj je brezpredmetno gledati v preteklost, ko je treba reševati prihodnost. Pa imajo rešitev? »Tudi direktor zveze nam je že dejal, da moramo narediti rebalans proračuna. Še dodatno bomo morali manjšati ekipe, nekaterim trenerjem se bomo morali zahvaliti za sodelovanje. Nerodno je, ker imajo sklenjene pogodbe, čeprav nismo vedeli, koliko denarja imamo v resnici na razpolago. Zdaj bo pač treba prekiniti nekatere pogodbe, upam pa, da ne bo pri tem še kakšnih pravnih zapletov. Tako bo manj sodelovanja s kondicijskimi trenerji, fizioterapevti, tudi pomočnikov bo manj. Zato se bodo zmanjšale tudi ekipe trenerjev,« je na nove črne oblake nad alpinci pokazal Gorišek, a pri tem odločno poudaril: »Nikakor pa ne bomo posegali v sredstva, ki so namenjena mladini in otrokom. To je nedotakljivo.«
Zaradi finančne krize v SZS so med smučarji in smučarkami veliko nejevolje povzročile zahteve zveze po samoprispevkih. Tekmovalci so torej prisiljeni sami plačati del stroškov. Vodja panoge za alpsko smučanje Vlado Makuc zagotavlja, da so pogodbe podpisali z vsemi reprezentanti in reprezentantkami z najvišjim tekmovalnim rangom, torej statusom A, med nepodpisniki pogodb pa so večinoma tekmovalci s statusom B. »Participacija za tekmovalce s statusom A znaša 2000 evrov, za tiste s statusom B pa 3500 evrov. Tisti, ki so brez statusa, plačujejo vse svoje stroške. Zneski participacije veljajo za obdobje od 1. maja do 15. novembra, s čimer tekmovalci krijejo del stroškov treninga, od 15. novembra pa bodo tekmovalci, ki nimajo statusa A, krili svoje stroške v celoti,« je pojasnil Makuc, ki je še napovedal, da tistim, ki doslej niso plačevali svojih obveznosti, ne bodo več gledali skozi prste. Nič nenavadnega ne bo, če se bodo zmanjšale tudi ekipe tekmovalcev za svetovni pokal. |
Tudi odstop za rešitev
Na vprašanje, ali je zaradi vsega tega obupan, se je Gorišek kislo nasmehnil in odvrnil: »Ni mi lahko, ker nisem človek, ki bi lahko jemal zadeve z levo roko in si rekel, da bo že nekako. Sem realist in res mi ni lahko.« Ob tem nima nobenih zadržkov do svojega morebitnega odhoda s položaja predsednika, če bi se izkazalo, da lahko kdo drug reši zadeve: »Nimam težav z odstopom, če bi tekmovalci ugotovili, da ne delam v njihovem interesu oziroma da delam premalo in da nismo izpolnili njihovih pričakovanj. Toda ne vem, ali bi se s tem kaj rešilo. Tako menijo tudi drugi člani našega odbora. Vsi so se pripravljeni umakniti, če bi kdo prinesel denar in uredil zadeve.«
Medtem vodstvo zveze v sodelovanju z vodjo panoge za alpsko smučanje in obema glavnima trenerjema (Vladom Makucem ter Klemnom Bergantom in Rastom Ažnohom) že pripravlja nove kadrovske reze. Ti bodo zagotovo znani še pred začetkom nove sezone svetovnega pokala, ki starta 25. in 26. oktobra v Söldnu. »Čim prej mora pasti odločitev, kdo je presežek, saj si bodo potem morali poiskati delo v klubih, kjer tudi niso brez težav,« je ob koncu pogovora o težkih razmerah dejal Dušan Gorišek.
