Jakov gara za rezultate, sistem pa ga ne osrečuje

Na Smučarski zvezi Slovenije je več potresov kot na Japonskem. Potres v alpskem smučanju, tresenje tal ob smučarskih skokih, cunami direktorja Jurija Žureja, potresni sunek biatlon... Da, ta je odnesel starega predsednika zbora za biatlon Sreča Barbiča, klubi so imeli dosti skrivanja uspeha panoge pod imenom in priimkom Jakova Faka. A novemu predsedniku Marku Dolencu predvsem biatlonske finance, seveda njih pomanjkanje, delajo gube na obrazu. No, nekaj je gotovega, če pri denarju ni zadetka v pravo tarčo, je treba na pomoč poklicati pravega asa. Jakov Fak je zadnjo zimo v skupnem seštevku z 883 točkami pristal na tretji stopnički svetovnega pokala; boljša sta bila le francoski superman, no, bolje napisano superbiatlonec, Martin Fourcade (1042 točk) in Rus Anton Šipulin (978). Mrkopaljčan pa si je 15. marca na svetovnem prvenstvu v Medvedjem zalivu (po finsko Kontiolahtiju) v disciplini 15 km, skupinski start, tudi pritekel in pristreljal odličje zlatega sijaja.

A zima, ki prihaja, bo spet nekaj novega, na lovorikah pa ni dobro spati; konkurenca je budna kot vojaki na razmejitveni črti med Severno in Južno Korejo. Da bo Jaka nabrušen, bodo poskrbeli v njegovi trenerski ekipi, s  Tomašem Kosom  ob reprezentančni vrnitvi, in Janijem Grilom, strokovnjakom za telesno pripravo. »No, denimo fizioterapevta še n imamo poleg, občasno lahko pride na priprave. Bolje bi bilo, če bi bil fizioterapevt nenehno poleg; imamo sicer maserja, a bolje bi bilo ravno obratno. Da, na splošno so se zgodile spremembe, a o tem ni kaj dosti povedati. Meni to ne pomeni čisto ničesar. Tako in tako gledam le na trening in na koncu koncev na tekmovanja,« je Jakov Fak začel v svojem fokusiranem slogu.

Ne komentira

Da si pri rezultatih dober pozimi, je treba veliko garati poleti in jeseni. »Imel sem nekakšen načrt za priprave, ki se ravno zaradi teh sprememb v biatlonskem vodstvu ni mogel uresničiti. En del je tako ostal neizpolnjen, drugo vadbeno, skupno načrtovano, pa smo oddelali v celoti. Za zdaj upam, da bo tako tudi vnaprej,« smo takoj ugotovili, da na Reki rojenemu biatloncu ni vse pogodu, kaj se je dogodilo v biatlonski revoluciji in kaj se na splošno dogaja znotraj smučarske zveze. Jakov tekmovalno seveda logično meri na kaj višjega, kot je bilo tretje skupno mesto v svetovnem pokalu zadnjo zimo. »Seveda, pri meni obstaja velika želja, a za to je treba vlagati veliko več, kot se zdaj. Če se bo zgodil ta premik v skupnem mestu v svetovnem pokalu, bo to le plod trdega dela in plod dela ene majhne skupine ljudi, ne pa celotnega sistema. Letos sem porabil že toliko besed za to, kaj bi morali storiti in kaj ne, o tem se mi ne da več razglabljati. Predvsem pa je to stvar, ki se jo mora rešiti... Tako, te stvari se rešujejo po sezoni in znotraj reprezentance, ne morejo pa se razpletati po medijih, in v bistvu to niti ni tema za medije. To je stvar panoge, koliko si nekega napredka želi in koliko bo vložila v to. Jasno se, kot panoga, mora zastaviti cilje za panožne rezultate in seveda tudi za določene posameznike, če jih želijo v svetovnem vrhu. Potem se gre lahko naprej. To ne more biti strategija enega človeka, lahko bi bila, če bi šlo za posamično ekipo. Letos delujemo znotraj zveze, zato bi to potem morala biti strategija Smučarske zveze Slovenije. O strategiji zveze pa lahko več pove direktor ali kdo drug, ne jaz, imam namreč osebne cilje,« je bil udarni slovenski biatlonec udaren tudi pri besedah. Kaj pa potem meni o zamenjavi povsem na vrhu, Marko Dolenc je namreč na položaju predsednika zbora za biatlon zamenjal Sreča Barbiča? »Tega pa ne bi komentiral,« je bil odločen Jakov. Je premik na bolje, smo zastavili podvprašanje. »Sploh ne bom komentiral,« je pripomnil najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak. No, naj Jaka jezo strese na tekmovališčih, tekmeci naj zaostanejo v smučini, tarče pa naj bodo po strelih vse pokrite. Sezona svetovnega pokala se začne 30. novembra v švedskem Östersundu, in sicer s preizkušnjo mešanih štafet.