Jakov Fak: O mestih se v vizualizaciji ne razmišlja

RUHPOLDING – Če Slovenijo športno branijo takšni tekaški vojaki, se nam ni česa bati! Jakov Fak si je namreč na tekmah svetovnega pokala v Ruhpoldingu v svojem starem biatlonskem slogu pribojeval drugo in četrto mesto, pri prvem pa na strelišču tudi ni zgrešil tarče. Bronasti hrvaški biatlonec iz olimpijskega Vancouvra bo tudi v Sočiju napadel žlahtno kovino, in to po vseh zdravstvenih težavah, ki jih je imel pred in med letošnjo zimo. Najprej težave z ramenom, potem pa še infekcija želodca, kilograme in mišično maso še nadomešča, v začetku novega leta je izpustil tekmovalno postajo v Oberhofu, saj je vadbo nadomeščal na Pokljuki, sadovi dela pa so se pokazali že v bavarskem Ruhpoldingu.

Mrkopaljčanovi tekmovalna zbranost in žilica sta že biatlonski legendi, zaradi bolezni tekaška forma še ni vrhunska, a Jakov je povedal, da pri tej popolnoma zaupa glavnemu trenerju slovenske reprezentance Urošu Velepcu, kajti včasih zanjo nima pravega občutka. »Ni bojazni,« je potrdil Gorskokotarčan, ki je za prevažanje dobil tudi novega pokroviteljskega BMW. Včeraj je v prostorih Petrola, sponzorja slovenskih biatloncev, moral odgovarjati tudi na kratek in zanimiv kviz, kjer je izmed dveh možnih odgovorov izbral naslednje; kaj ima raje: morje (proti goram), mesec februar mu bolj prija kot julij, rajši kot kaviar jé solato, rajši ima džakuzi kot savno, bolj mu je všeč Marija Šarapova kot norveška biatlonka Tora Berger, rdeča, Petrolova barva, mu je ljubša kot modra, Soči mu olimpijsko bolj leži kot Vancouver, pri izbiri med 1., 2. ali 3. mestom pa je odgovoril z biatlonskim sloganom za Soči: Lov na medaljo. Zaradi Ruhpoldingovih uspehov je prejel torto in spil penino, njegova nova puška, seveda trup, pa je spet popolnoma rdeča, Petrolova.

Spremembe nujne za napredek

»Za zdaj sem zdrav, če bo tako ostalo tudi naprej, bom zelo zadovoljen,« je Jakov Fak vsa zdravstvena vprašanja in dvome takoj vrgel v koš. Glede nove, rdeče pobarvane puške pa smo ga povprašali, ali je zdaj morebiti za malenkost težja in bi ga to morda motilo pri teku in streljanju. »Gre za barvno mikroplast, tako da kakšne hude razlike ne bom občutil. Z njo sem že streljal, za zdaj ni bilo težav. Zelo hitro se prilagajam nekaterim spremembam, včasih so te celo nujne, da bi se napredovalo. Tako da nimam nobenih težav,« je pojasnil. Jakov je seveda osredotočen tudi na Soči, v mislih je že odtekel olimpijsko tekmo. Dodal je, da so proge v glavi že numerirane. Na kateri razdalji pa jo je odtekel in katero mesto je osvojil v mislih? »Desetkilometrski. O mestih pa se v vizualizaciji sploh ne razmišlja, pomemben je nastop,« je bil 26-letni hrvaško-slovenski biatlonec za konec tudi malce preroški.

Trener Uroš Velepec je tudi omenil, da je njegov varovanec pri teku daleč od vrhunske forme. »Če bomo v pripravah dovolj natančni in če ne bo še enkrat zbolel, potem lahko definitivno teče samo bolje. Zdaj je tekel nekje na svojih 90-odstotkih, ima še precej rezerve. Poleg tega smo pred velikimi tekmovanji tako ali tako optimistični: če bi zdaj imel štiri minute zaostanka, bi to bilo potem težko spraviti na pol minute, kjer je potem za medaljo dovolj, če ustreliš ničlo. Če pa je že v Ruhpoldingu imel deseti tekaški čas – vemo, da ima v treningu ogromne luknje –, smo prepričani, da bo v Sočiju tekel še bistveno, bistveno bolje. Bo moral pa zadeti tarče. Velikokrat se stepe: ko tečeš bolj agresivno in hitreje, je težje streljati. A je že dosti pameten tekmovalec in se bo znal prav odločiti,« je navrgel Velepec, ki ga z reprezentanco ta teden čakajo tekme v italijanski Anterselvi; to bo zadnja postaja svetovnega pokala pred OI.