LJUBLJANA – O razočaranju predsednika Hokejske zveze Slovenije (HZS) Matjaža Rakovca po izpadu reprezentance iz elitne divizije svetovnega hokeja smo že pisali, pa tudi o njegovem optimizmu za ekspresno vrnitev med najboljše. Nato je sledil šok z odstopom selektorja Matjaža Kopitarja, ki je povzročil dodatne skrbi in nelagodje v vodstvu krovne organizacije. Toda Rakovec se ni prepustil slabi volji, že na kongresu Mednarodne hokejske zveze (IIHF) je bil z generalnim sekretarjem Dejanom Kontrecem zelo aktiven.
Gospod Rakovec, nepričakovan odstop selektorja Kopitarja pred tednom v Ostravi še kar odmeva. Kako ste ga doživeli in kakšni so zdaj vaši načrti?
»To je bilo res presenečenje. Velika škoda je, da je odstopil. Ta teden se bova še enkrat dobila in se temeljito pogovorila. Pet let smo super sodelovali, zato je to najmanj, kar lahko storim. Vprašal ga bom tudi, ali je še na kakršen koli način pripravljen sodelovati s HZS, reprezentanco. Že konec tedna se bo sestal strokovni svet, od katerega pričakujem predlog glede prihodnosti na selektorskem položaju. Mislim, da bi lahko imeli selektorja že konec meseca, v tem trenutku pa nočem govoriti, ali bo to novi ali stari. Osebno se ne nagibam k nobenemu, prepuščam, da strokovni svet opravi svoje. Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj dobrih trenerjev, ki bi bili sposobni opravljati ta posel. Možno se mi zdi tudi podobno sodelovanje s tujim strokovnjakom, kot je bilo v preteklosti s Karijem Savolainenom.«
Novega šefa in igralce bosta prihodnje leto čakali zahtevni nalogi, naskok na prvo mesto na SP skupine B in v kvalifikacijah za OI.
»Zadovoljen sem, kako se je razpletlo glede prireditelja SP 2016. Poljski je bil že prej obljubljen ta turnir, saj je bila letos pripravljena vskočiti z organizacijo prav tako SP skupine B, ker tega zaradi vojne ni bilo moč prirediti v Ukrajini. Mi smo prav tako kandidirali za gostovanje turnirja, imeli smo podporo Avstrije, Italije, Južne Koreje in Japonske, a smo se dogovorili, da ohranimo dobre odnose in prepustimo turnir Poljakom, ki si to zaslužijo. Tako smo si tudi letos novembra že zagotovili sodelovanje na turnirju evropskega izziva na Poljskem. Verjamem v naše in v to, da si lahko že prihodnje leto povrnemo prostor med elito. Veseli me tudi, da smo dosegli sporazum s samimi prvokategorniki, Belorusijo, Francijo in Latvijo, da v letih od 2017 do 2020 vsak od nas gosti en turnir. Glede olimpijskih kvalifikacij na začetku septembra 2016 v Minsku bo to podobna zgodba kot v za nas zgodovinskem Vojensu, pa še tako rekoč ista zasedba bo, ob Belorusiji in Danski verjetno tudi Ukrajina. Na kongresu v Pragi pa nam je bila zaupana organizacija ženskega svetovnega prvenstva divizije 2 skupine A, kjer bodo na Bledu ob Sloveniji igrale še Severna in Južna Koreja, Velika Britanija, Poljska in Hrvaška. Čaka nas veliko izzivov.«
Pa ne samo reprezentančnih. Tu je še klubska scena, ki v zadnjih letih ni pripomogla k boljšemu ugledu hokeja.
»Imamo sedem klubov, kolikor imamo tudi dvoran. Vprašanje je le, kaj bo z Olimpijo. Mislim, da je liga INL primerna za slovenske klube pri nabiranju izkušenj. Dejstvo pa je, da naši klubi težko enakovredno igrajo z avstrijskimi, ki imajo v svojih vrstah številne tujce. Lahko pa vidimo napredek v Celju, v Triglavu dobro delajo z mladimi, prav tako v Slaviji. Za nas je dobra stvar mešanica mednarodnega tekmovanja in domačega prvenstva. Dobro je, da smo obudili večni derbi med Jesenicami in Olimpijo. Končnica je bila zaradi tega še posebno zanimiva. Več ko bo takšnih dvobojev, lažje bomo dvignili kakovostno raven klubske scene.«
Za razvoj igralcev v domačem okolju pa je tako rekoč nujno, da imamo enega ali dva kluba v ligi EBEL.
»Seveda bi bilo najbolje imeti dva, da bi potem tudi tam imeli derbije med Jeseničani in Ljubljančani. V prvi vrsti pa menim, da smo se končno soočili z realnimi številkami, koliko stane sodelovanje v ligi INL in ligi EBEL. Imamo dober nabor slovenskih igralcev, ki lahko igrajo v ligi EBEL, tudi reprezentantov, ki so trenutno v tujini, pa bi se marsikdo vrnil v matični klub, če bi ta igral v tem tekmovanju, ki je precej močno. V obdobju po SP se bo videlo, kaj bosta glavna kluba storila glede igranja v ligi EBEL in kaj drugi glede lige INL. Sem v stikih s predsednikoma vodilnih klubov, Markom Popovičem in Anžetom Pogačarjem, tako da vem, kaj se dogaja pri njih.«
Menite, da bo Olimpiji uspela prisilna poravnava?
»Upam, da jim bo to uspelo. Marko je pokazal interes, da vrne hokej na zdrave temelje, tako kot se je zgodilo po kolapsu na Jesenicah. Takrat je v vmesnem obdobju stvari za eno leto v svoje roke prevzela zveza s Team Jesenice, zdajšnja ekipa pa dela čisto v redu. Mislim, da tudi Olimpija lahko posluje transparentno in kakovostno v realnih okvirih.«
Tik pred SP ste v javnost poslali analizo stanja v slovenskem hokeju. Zakaj ravno takrat; da bi že vnaprej odgovorili kritikom ob izpadu reprezentance?
»Že davno smo napovedali izdajo bele knjige o hokeju. Toda v določenem trenutku se je v javnosti začela kazati podoba o hokeju, ki ne prikazuje realnega stanja. Ni tako slabo, kot se govori. To kaže tudi ta analiza. Nisem je delal sam, temveč nekaj ljudi znotraj zveze. Operiramo z realnimi številkami. Izpada reprezentance iz elitne divizije ne smemo jemati kot neuspeh, ki bi lahko odločilno vplival na vse drugo. Nihče ne more zatrditi, da bi ta reprezentanca obstala pod vodstvom koga drugega, pa naj ga imenujemo kot opozicijo ali kakor koli že. V zadnjem obdobju smo naredili ogromno. Nekateri klubi imajo po dve ekipi v starostnih kategorijah do 10, 12 in 14 let. Imamo pa velik primanjkljaj igralcev starosti od 17 do 21 let. Tu so problemi. Ko pogledamo člansko reprezentanco, vidimo, da imamo največ igralcev starih med 25 in 30 let. Če upoštevamo, da se danes hokej igra tudi do 40. leta, lahko pričakujemo, da bodo mnogi od teh še kakšnih 10 let aktivni. V tem obdobju pa bo že prišlo več mladih kakovostnih igralcev. A mislim, da se ne smemo ukvarjati z metanjem polen pod noge, ampak moramo enotno delati. Razgrnili smo naše težave, glavna je pomanjkanje infrastrukture. V hokeju smo zamudili dober moment, torej obdobje, ko je bila Slovenija v gospodarskem vzponu do konca leta 2008, ko bi lahko zgradili še katero dvorano. Moja ideja in predlog sta, da zgradimo nacionalni hokejski center. Imamo dobro lokacijo v Grosupljem, jaz pa se bom zavzel, da nam to uspe. Hokejisti bi postali lastniki dvorane, odvisni bi bili sami od sebe. Za gradnjo nacionalnega hokejskega centra so sicer zainteresirani tudi v Izoli. Seveda ne bi zgradili samo dvorane s tribuno za približno 1500 gledalcev in zadostnim številom slačilnic za turnirje, ampak tudi vso spremljevalno infrastrukturo, ki jo hokejisti potrebujejo.«
Ste že ocenili, koliko bi vas to stalo?
»Tudi o tem smo že razmišljali. Če bi delali na bogato, bi nas takšen center stal približno 4,5 milijona evrov. To bo v prihodnosti ena izmed prioritet. Klubski razvoj gre naprej, mladih hokejistov je vse več, vpis v hokejske šole skokovito narašča v primerjavi s prejšnjimi leti, število trenerjev smo podvojili, zavora vsemu temu pa je infrastruktura.«
Na SP na Češkem smo videvali tudi nekdanjega predsednika HZS Ernesta Aljančiča. Vemo, da ste z njim daleč od idiličnih odnosov. Kakšne so trenutne relacije med vama?
»Vemo, da je sodišče v celoti zavrnilo tožbo njegovega podjetja Claas zoper HZS. Zahteval je povračilo dobrih 360.000 evrov od HZS, za kar pa ni bilo nobene osnove. Ugotovili so namreč, da sploh ni bilo tolikšnega finančnega priliva, v sodbi pa tudi piše, da je bilo dejanje nekdanjega predsednika HZS in lastnika tega podjetja nemoralno in neetično. Za vsa sponzorska sredstva, ki jih je pridobival za HZS, si je obračunal 30-odstotno provizijo. Glede nasprotne tožbe in kazenske ovadbe pa zadeve še stojijo. Imeli smo že prvi narok, sodnica pa se je na predlog nasprotne strani, ki temelji na zavlačevanju, odločila, da bo počakala, kako se bo razpletla kazenska ovadba. Glede tega nimamo dosti informacij.«
Aljančič je v javnost poslal odprto pismo. Ste seznanjeni z njim?
»Sem seznanjen, ampak ga v bistvu ne želim komentirati. Na SP sva se videvala in se tudi pozdravila, torej bi mi lahko to povedal na štiri oči. Mislim, da vse skupaj izvira iz dogodka v VIP-prostorih po tekmi med Norveško in Dansko, ki je bila tako rekoč odločilna za naš izpad. Ljudje blizu Aljančiča, ki sicer niso imeli akreditacij za vstop v ta prostor, so pa bili tam na Aljančičevo povabilo, so me na ta račun zbadali, češ da bo moj rok v vlogi predsednika HZS zelo kratek. Bilo je nekaj neokusnega napenjanja mišic, prisoten je bil tudi alkohol, sicer pa Aljančič ni sodeloval pri tem. Vse skupaj se mi je zdelo malo otročje. O takšnih in podobnih odnosih je Matjaž Kopitar govoril že po olimpijskih igrah v Sočiju, takrat je že dal vedeti, da ga to zelo moti. Me pa veseli, da so igralci ostali trdni in enotni.«
