Fantje so že toliko zreli, da jih nič ne vrže iz tira

Strokovnjaki za živali pravijo, da so risi plašne živali, zato jih je v naravi zelo težko videti. Sami smo jih včeraj videli cel kup, pa še nič plašni niso bili. Slovenska hokejska reprezentanca se je po prvem mestu v kvalifikacijah za olimpijske igre leta 2018 in uvrstitvi v Južno Korejo namreč iz Minska vrnila v domači gozd, ki je ob treh izvrstno priigranih zmagah proti Poljski, Danski in Belorusiji zelo košat. Krdelo je torej na domači grudi, Aleš Kranjc pa je prispel z veliko obvezo prek levega dela obraza, saj ga je Belorus Andrej Stas v padcu nesrečno z rezilom drsalke porezal po obrazu.

»Vsak takšen kvalifikacijski turnir je drugačen, vsak je poseben, končni rezultat pa je bil isti,« je najprej menil slovenski selektor Nik Zupančič, ki je bil v danskem Vojensu na kvalifikacijskem turnirju za ZOI 2014 v Sočiju pomočnik Matjaža Kopitarja. Obema je rise uspelo pripeljati na olimpijado. »Tekma z Belorusijo je bila takšna, za kakršne hokejist trenira in se trener pripravlja, užitek je bilo voditi takšno tekmo. Zelo dober začetek s Poljsko je bil osnova za naprej, proti kakovostni Danski smo odigrali odlično tekmo. Ko imaš po dveh dneh stoodstotni izkupiček točk, pa tudi začneš malce bolj verjeti, da se lahko zgodi vse. Na Belorusijo smo se dobro psihično pripravili, vzdržali pritisk dvorane, tu se je tudi videlo, da so fantje že toliko zreli, da jih to ne vrže iz tira. Kazenski streli so sicer loterija, a izbrani hokejisti so oddelali svoje in uspeh je tu. Sicer pa še vedno menim, da je bolje, da so olimpijske kvalifikacije februarja, kot je bilo v Vojensu, kot pa zdaj septembra v Minsku. Februarja so vsi v tekmovalnem pogonu, takrat točno veš, kje si, pred Minskom pa nismo povsem vedeli, koliko se bo pokazalo to, da je nekaj reprezentantov brez kluba. Pozna se, če vadiš s klubom in odigraš že dve, tri pripravljalne tekme, in potem prideš na takšen turnir, kjer pa ni časa za prilagajanje. K sreči se je zdaj dobro izteklo, a to je dosti nenavaden položaj. Februarja je drugače, vsi imajo za seboj že pol sezone in točno veš, v kakšni formi so. Kot selektorja me veseli, da imajo fantje odgovorne vloge v svojih klubih, ker ko pride položaj, kakršen je bil v odločilni tekmi v Minsku, ko je treba v trenutku prevzeti odgovornost, njih ne zmede. So domači v tem, to so proti Belorusiji tudi pokazali,« je dodal selektor in klubski trener jeseniškega hokejskega kluba.

Sočijska skupina

No, risi bodo na olimpijskem turnirju v Pjeongčangu v enaki skupini, kot so bili na igrah v Sočiju; torej tekmeci v skupini B bodo Rusija, ZDA in Slovaška. »Znova isti nasprotniki. To je morda v narekovajih že malce dolgočasno, a tu nima pomena izgubljati besed o kakovosti tekmecev. Spet se bomo postavili po robu svetovnim velesilam, a do tja je še dolga, in menim, da se bomo tudi za te olimpijske igre zelo dobro pripravili in ne bomo prišli le kot gledalci, ampak bomo tudi kaj postorili,« je navrgel Nik Zupančič ter še dodal, da bodo naredili vse, da bi četrtfinalno uvrstitev iz Sočija morebiti ponovili. »Potihem smo verjeli v uspeh. Vedeli smo, da smo kakovostni, česa smo sposobni, uvrstitev na olimpijske igre smo si več kot zaslužili. V zadnji tekmi proti Belorusiji je bilo čutiti pritisk domačih navijačev, v dvorani je bilo vroče, bilo je še težje, ker so se Belorusi rezultatsko vrnili v tekmo, a pokazali smo pravi karakter,« je s pokalom za minško zmago na vozičku za prtljago ocenil Jan Urbas, ki je sicer igral z zlomljenim prstom. Tudi branilec Mitja Robar je prispeval levji delež k uspehu. »Bil je boj do zadnjega atoma moči, na ledu smo pustili srce in na koncu se nam je obrestovalo,« je povedal del obrambnega zidu pred vratarjem Gašperjem Krošljem. Ta pa je na kvalifikacijskem turnirju v beloruski prestolnici branil izvrstno in je bil v enotni slovenski četi, bojevalo se je drug za drugega, zadnji branik pred hokejskim sovragom. »Veliko je odvisno tudi od dnevne forme, a dejstvo je, da smo se na ta turnir dobro pripravili. Res smo odigrali fenomenalen hokej. Vedeli smo, da tekma proti Belorusiji ne bo lahka, vodstvo z 2:0 pa je v bistvu najslabše. Tekmec se dokaj lahko vrne v dvoboj, kar smo izkusili tudi sami, a smo se hitro pobrali. Pri kazenskih strelih imamo dobre strelce, pa tudi meni je šlo,« je menil Gašper Krošelj, ki je za zmago ubranil odločilni strel Belorusa Andreja Kosticina.