WILLINGEN – Finski skakalni šampion Janne Ahonen, ki bo 11. maja praznoval že 40. rojstni dan, si je minulo nedeljo v Willingenu z 21. mestom po skoraj dveh sušnih letih znova izbojeval točke za svetovni pokal. Nič čudnega, da se jih je razveselil skoraj tako kot katere od mnogih zmag v svojih zlatih časih. »Uvrstitev seveda še zdaleč ni bleščeča, me pa veseli način, na kakršnega sem jo dosegel. Moja skoka namreč nista bila najboljša. V oba nastopa so se mi namreč prikradle določene napake, brez katerih bi bil lahko torej uvrščen (še) višje. Zato je korak, ki sem ga naredil minuli konec tedna, zame večji, kakor kaže seznam z rezultati. Napredek je očiten, vendar kljub temu še nimam pravega razloga za veseljačenje,« je pod spektaklom v osrčju Nemčije za različne finske medije potegnil črto Ahonen. V finale tekme najvišje ravni se je predtem nazadnje prebil 20. marca 2015 v Planici, kjer je pristal na 23. mestu.
Po dolgem času je imel spet popolno zaupanje v svoje skakanje, po čemer je v zadnjih letih tako zelo hrepenel. Na veliki napravi Mühlenkopfschanze, na kateri si sicer skupaj z Jurijem Tepešem lasti rekord (152 m), je užival kot že dolgo ne. Iz Willingena se je nato zaradi priprav na polete v Oberstdorfu, kjer bo ta konec tedna tekmoval kot edini Finec, preselil na trening v Bischofshofen, kjer je kar petkrat, tolikokrat kot nihče drug, dvignil visoko v zrak lovoriko za skupno zmago na novoletni turneji. Toda kljub vsem čudovitim trenutkom, ki jih je preživel tam ali kje drugje, skokov nikoli ni imel tako rad, kot jih ima zdaj.
»Za menoj so težki časi. Zavoljo ponižanj, ki sem jih doživljal na tekmah, mi seveda ni bilo lahko, vendar sem – naj se sliši še tako čudno – kljub temu vseskozi užival v skakanju. Prav zaradi tega sem vztrajal. Dvakrat sem že sklenil športno pot, tretjič je ne bom. Mislim, da je nikdar več ne bom končal, vsaj uradno ne,« se je namuznil zvezdnik iz Lahtija in pripomnil, da so skoki na neki način mističen šport. »Prav vsakdo lahko smuča ali igra nogomet, ne more pa vsakdo skakati,« je pripomnil eden najboljših skakalcev v zgodovini tega športa, kar ob 36 zmagah v svetovnem pokalu (4. na večni lestvici) in že omenjenih petih zlatih orlih potrjujejo še velika kristalna globusa (2003/04 in 2004/05), naslova svetovnega prvaka na srednji napravi v Trondheimu '97 in veliki skakalnici v Oberstdorfu '05 itn.
Neuspehov se ne boji več, uspehi pa so v skokih odvisni od malenkosti. Verjame, da na skakalnicah še ni rekel zadnje. Ker je medtem spoznal, kaj je predtem delal narobe, je optimističen, saj globoko v sebi ve, da lahko še napreduje. »V težkem obdobju nisem znal unovčiti svojih telesnih prednosti, zaradi česar je večina energije pri odskoku izpuhtela v zrak. Ocenjujem, da mi lahko uspe z mojo tehniko, kajti temelji so dobri,« je poudaril 39-letni Finec in razkril zanimivo podrobnost, da na treningu v Lahtiju s starimi Atomicovimi smučmi še vedno skoči celo deset metrov dlje kot z zdajšnjimi Fischerjevimi, na žalost pa z njimi ne sme tekmovati, ker Atomica ni več med proizvajalci skakalne opreme.
Kakor koli že; Jannejev glavni cilj v sezoni bo bližnji nordijski SP v domačem Lahtiju (med 22. t. m. in 5. marcem). »Že vse od poletja govorim, da si največ v tej zimi obetam prav od svetovnega prvenstva. Ne pričakujem čudeža, si pa želim v Lahtiju prikazati svoje daleč najboljše skoke. Nadejam se, da mi bo to na napravah, ki ju poznam kot lastni žep, uspelo,« je še dejal Ahonen, po čigar stopinjah že gre 15-letni sin Mico, ki se je uvrstil v finsko reprezentanco za Olimpijski festival evropske mladine (OFEM) v Erzurumu (med 11. in 18. t. m.).