Domen Prevc popravil trenerja Gorana Janusa

Najboljši slovenski smučarski skakalci bodo poskušali na tekmah za svetovni pokal konec tega tedna v Saporu ponoviti ali še nadgraditi rezultate iz Oberstdorfa in uprizoriti novo »odprto državno prvenstvo« na veliki napravi Okurajama. Na njej so v prejšnjih letih nanizali več uvrstitev na zmagovalni oder, dvakrat pa so zasedli celo vse tri stopnice.

Lani je svoj delež k trojni slovenski zmagi na Japonskem prispeval Domen Prevc, ki je na prvi tekmi osvojil drugo mesto za svojim bratom Petrom in pred Robertom Kranjcem. »Skakalnica v Saporu mi je zelo v redu, tudi Japonska mi je všeč, prav tako tamkajšnja hrana, saj imam rad pekočo,« je pred odhodom v deželo vzhajajočega sonca zaupal 17-letni skakalec kranjskega Triglava, ki je pred letom dni na Okurajami poletel celo do novega rekorda skakalnice, potem ko je v kvalifikacijah pristal pri 141 metrih. Toda na drugi preizkušnji, na kateri je Domen zasedel deseto mesto, mu je najboljšo znamko za poltretji meter prevzel norveški svetovni rekorder Anders Fannemel in si z njo tlakoval pot k zmagi. Z najdaljšim skokom v Saporu se lahko sicer pohvali Anže Lanišek, ki je na tamkajšnji prireditvi za celinski pokal leta 2015 odjadral celo do 146,5 metra! Ker pa japonski prireditelji niso imeli vetrne izravnave in so po njegovem sijajnem nastopu razveljavili serijo, ta na žalost ni obveljal kot rekord skakalnice.

Kakor koli že; najmlajši od bratov Prevc je po vrnitvi iz Oberstdorfa še enkrat podoživel svoj ognjeni krst v poletih. »Nič me ni pretirano presenetilo, vse zakonitosti na letalnici so podobne tistim na normalni skakalnici, zato je treba (od)skočiti približno enako. Morda zdaj ne delujem prav navdušeno, ko pa se bom čez čas ozrl nazaj, verjamem, da bom na vse gledal kot na zelo lepo izkušnjo,« je bil zadržan. Čeprav se je minuli konec tedna prvič spuščal po zaletišču tako velike naprave, ni čutil nobenega pritiska, ker nihče – kot je pripomnil – od njega ni ničesar pričakoval. To mu je bilo zelo všeč.

»Ko enkrat uživam v nečem, nisem prav nič živčen,« je poudaril in pribil, da je vsaka skakalnica nekaj posebnega. Takšna je tudi prenovljena letalnica Heinija Klopferja. »Je malo večja, no, veliko večja od tistih, na katerih sem bil doslej, dlje si v zraku, upor je večji, posledično tudi užitek, toda kljub temu menim, da bo razlika večja zdaj, ko se bomo vrnili nazaj na 120-metrske naprave,« je presodil Domen, zadovoljen z doseženim v Oberstdorfu, kjer je tekmi končal na petem in sedmem mestu.

»V glavi imam spet predstavo, kako naj bi bil videti dober skok,« je pojasnil in na vprašanje, kako daleč se da po njegovem poleteti na Klopferjevi velikanki, odvrnil, da ga niti enkrat (niti pri osebnem rekordu 225 m) ni odneslo tako daleč, da bi lahko podal oceno o tem. Na novinarski konferenci je še popravil glavnega trenerja Gorana Janusa, ki se je predtem zahvalil svojim sodelavcem z Janijem Grilcem in Nejcem Frankom na čelu, ker so Domna pripravili tako dobro, da so njegovi krstni poleti izpadli varni. »Moram popraviti Gorana in spomniti še na nekoga, ki je poskrbel zame še pred trenerji, ki jih je naštel prej. Pri tem imam v mislih predvsem klubske trenerje in tiste v mladinski reprezentanci, kajne Goran?« je poudaril 17-letnik iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki je v skupnem seštevku zdrsnil na četrto mesto, potem ko ga je prehitel zmagovalec obeh tekem v Oberstdorfu, Avstrijec Stefan Kraft. Najmlajšega slovenskega reprezentanta od vodilnega Poljaka Kamila Stocha zdaj loči natanko 200 točk. A Domen ne gleda na to, na katerem položaju je v točkovanju, ampak pogleduje le naprej – zdaj proti preizkušnjama v Saporu.