S Planico 2013 se bomo poslovili od letalnice bratov Gorišek, ki je kar 45 sezon pisala slavno zgodovino sodobnih poletov na smučeh. V obdobju po krstni prireditvi marca 1969 je – bolj kot katera koli druga letalnica na svetu – promovirala večino skakalnih šampionov in svetovnih rekorderjev ter odigrala vlogo kažipota v razvoju te posebne discipline smučarskih skokov.
Najstrašnejša letalnica na svetu
Nadejam se, da bo najstrašnejša letalnica na svetu, kakor jo označuje – z menoj vred – večina naših in tujih skakalcev, ki so se kdaj preizkusili na njej, do prihodnje zime pod Poncami dobila večjo, a manj strašljivo in tudi na pogled bolj prikupno naslednico. Meni je najbrž vseskozi vzbujala globoko spoštovanje prav zato, ker sem na njej prvič letel na SP 1979, ko še nisem dopolnil 17 let. Zagotovo prezgodaj, saj razen nastopov na mladinskem SP in peščice skokov na stari dobri Bloudkovi velikanki še nisem imel nobenih pravih izkušenj s tekmovanj svetovne elite.
V normalnih razmerah me trenerji zagotovo ne bi uvrstili v moštvo za SP v poletih. Kot že (pre)večkrat prej in, žal, tudi pozneje pa se je prav tedaj državna članska reprezentanca sesula. In tako sva v zgodbo po sili razmer vskočila zelenca, Vasja Bajc in jaz. Nisem prepričan, da je bilo to koristno za najino poznejše športno dozorevanje. S planiško letalnico se nisem pravzaprav nikdar povsem spoprijateljil. Do SP 1988 v Oberstdorfu sem moral vztrajati, da sem sebi in drugim s srebrno kolajno dokazal, da sem zmožen tudi vrhunskega letenja na smučeh.
O tem ne bi razpredal, če ne bi želel spomniti na to, kako zapletena in občutljiva je pot od velikih najstniških pričakovanj do športne vrhunskosti. Od velikih otroških želja, ki tudi dandanes ženejo naše mlade upe, do uspehov v mladinski in absolutni svetovni konkurenci vodi dolga in trnova pot. Na srečo se ta čas že drugo zimo zapored iskreno veselimo zmag in drugih vrhunskih dosežkov slovenskih skakalcev v svetovnem pokalu.
Dosežki naših
Na najvišjo stopnico zmagovalnega odra sta se prva povzpela Robert Kranjec na norveški letalnici v Vikersundu in mladinski svetovni prvak Jaka Hvala na veliki napravi v Klingenthalu, na tretjo stopničko pa na poletih v Harrachovu tudi Jurij Tepeš. Presežek vseh pričakovanj pa sta bili bronasta in srebrna kolajna Petra Prevca v Val di Fiemme, prvega Slovenca, ki se je z nordijskega SP vrnil s kolajnama na obeh skakalnicah! Naši mladi upi so povrhu nizali zmage na mladinskem SP, v celinskem in alpskem pokalu.
Za temi dosežki ne stojita samo velika nadarjenost in zagnanost naših mladih upov. Zmag in kolajn ter drugih vrhunskih uvrstitev ne bi bilo brez neznanske količine treninga, znanja, naporov in izkušenj trenerjev niti brez velikanske količine dela, ki ga v naših klubih opravljajo številni, večinoma anonimni ljubiteljski športni delavci in sodelavci.
Planica, njena zgodovina in mednarodni sloves, ustvarjen s spektakularnimi prireditvami v skoraj 80-letni zgodovini, je od vsega začetka nezamenljiv in nenadomestljiv navdih za vse, ki so zaslužni, da lahko slovenski smučarski skakalci s svojimi stvaritvami segajo tudi v najožji svetovni vrh.
Razburljiva sezona
Veselimo se torej Planice 2013! Bodrimo naše in gostujoče reprezentante, da bodo zbrani čim bolj uspešno in varno opravili še zadnje veliko dejanje predolimpijske sezone. Bodimo tudi čim bolj prizanesljivi do tistih naših reprezentantov, ki se jim morda pod Poncami ne bo posrečilo izpolniti vseh vročih želja privržencev in svojih visokih pričakovanj.
Sezona je bila razburljiva, dolga in naporna. Nikdar ni mogoče zanesljivo presoditi, kdaj komu poidejo psihične in telesne moči. Skakalcem v Planici zato želim predvsem ugodno vreme in srečo, obiskovalcem doline skakalnic veliko užitkov, planiškim prirediteljem pa srečno roko z vodenjem tekmovanj! Tudi zato, da bi se v nedeljo, 24. marca, že z velikimi pričakovanji ozrli k 80-letnemu jubileju planiških senzacij, ki ga bomo z novo planiško letalnico proslavili prihodnjo olimpijsko zimo 2013/14.