»Če bom skakal kot letos, ne bom več v ospredju«

Peter Prevc je pozimi rušil skakalne in letalne rekorde. Zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala, najboljšega v razvrstitvi poletov, zmagovalca novoletne turneje in svetovnega prvaka v poletih so gledalci na finalu svetovnega pokala v Planici oboževali, člani sedme sile pa so ga oblegali.

Peter, je res, da ne more biti bolje, kot je bilo letošnjo sezono?

»V letošnji sezoni se je res veliko spremenilo, ni bilo padcev, vso sezono sem bil stalen. Takšna sezona se bo težko še kdaj ponovila, to že zdaj opozarjam.«

Zakaj držite bobnarske palčke v roki?

»Imam jih, če je kdo preveč siten, dobil sem jih od skupine Mi2.«

Ali je bilo letos v Planici možno skočiti svetovni rekord?

»Če bi se dalo, bi se, ne moreš izsiliti svetovnega rekorda. Vsem že dve leti govorim, da se to lahko zgodi. Če pogledamo povprečno dolžino poletov vseh skakalcev v Planici, pa se mi zdi, da je to veliko bolje, kot da bi lovili ene metre. Rekorde se lahko dosega le z razvojem. Tako kot prvi avtomobil na svetu ni letel 300 km/h, tako tudi skakalci ne moremo kar narediti velike skakalnice, pa bomo skočili 400 metrov.«

Reprezentančni fantje so vam za konec pripravili presenečenje?

»Vse to je zakuhal Robi Kranjec. On je tisti, ki vse zakuha, ker si izmisli takšne ideje. Ob podelitvi velikega kristalnega globusa so bili zelo čustveni trenutki, v bistvu še najbolj že prej, še preden sem prišel do izteka. Takrat se je zgodilo največ čustvenega, potem me je Robi podrl in pošprical, nato pa smo skupaj z vsemi zapeli Zdravljico brez kakršne koli glasbene podlage. Ne vem, koliko športnikov je doživelo kaj takšnega.«

Kako ste doživljali zadnje dni v Planici?

»V bistvu je bilo s Planico toliko dela, da kaj veliko časa za razmišljati, kaj se je zgodilo, kaj se bo, ni bilo. Padel sem tja, kamor je bilo treba, kamor sem moral, smejal sem se takrat, kadar sem se moral, nisem mogel, kadar je bilo zaželeno. Planica je kar šla nekako mimo mene, bila je zelo zahtevna, a sem za zdaj zdržal.«

V ponedeljek boste prvi dan brez treninga. Se boste sploh lahko navadili na ta ritem?

»Uf, z lahkoto. Letos pa, moram priznati, nisem imel večjih sitnosti z novinarji, ni bilo prav veliko obleganja. Drug do drugega smo bili disciplinirani. Bo pa gotovo lažje, ko sem bom zdaj umaknil od vsega. Da začnem tudi počasi vaditi kakšne nove besede oziroma kako stvari še drugače povedati.«

Pa priljubljenost, že evforija zaradi vas v Sloveniji?

»Občutek je dober, je pa to zelo velik izziv. S tem daš sebi še več dela, še več ljudi te opazuje. Držiš en vzvod, ker največ lahko pokažeš z vzorom, kajti lahko je nekaj govoriti, delati pa drugo. Odločil sem se, da se moram lepo vesti.«

Pa letošnja podelitev globusov?

»Pred očmi se mi je odvila vsa letošnja sezona in Planica. Lani smo na podelitvi imeli dež, simbolično, ne, letos pa je vreme zdržalo.«

Kako pa bo startati v prihodnji sezoni?

»Pritisk bo, o tem sploh ni debate. Brez skrbi, gotovo bo prišel. Ne vem, ali je kdo potreboval toliko časa, da je postavil takšne rekorde, ravno vsako leto se ne ponovijo, ne postavljajo. Zelo težko je vsako sezono biti tako rezultatsko v ospredju. Seveda bi vsakemu privoščil, da bi mu to uspelo, a vem, kako je to.«

Kaj pa je sploh rezultatski izziv za naprej?

»Če bom v drugi sezoni tako skakal kot letos, ne bom več v ospredju. To ni slabo, treba je napredovati. Šport se razvija, razvijajo se skoki, tekme so iz leta v leto z nižjega zaletišča, kar pomeni, da se razvija tehnika. To pomeni, da napredujemo tudi vsi skakalci.«

Kaj pa kilogrami, kako izčrpavajoča je bila sezona zaradi tega?

»Zdaj je bilo s kilogrami že zelo na limitu, sploh za to Planico. Pred skoki sem spil kar veliko vode. Energijo kuriš ves dan, telo je navajeno naporov, malo manj pa govorniških. Nisem noben funkcionar Mednarodne smučarske zveze, da bi postavljal koledarje, sem športnik, ki se pripravlja na sezono. Program je takšen, kot je, na toliko tekem bodi pač pripravljen. Če si dober, boš šel na vse, če nisi, boš kakšno spustil in treniral. Obremenjevati se z drugimi stvarmi je lahko že samomor. Drugi teden se začnejo neobvezni tedni mojega leta, in takrat delam, kar se mi zahoče.«