Tudi letos smučarji ne bodo dočakali, da bi se preizkusili na smučišču Bohinj 2864, ki naj bi se razprostiralo vse od Bohinjske Bistrice do Soriške planine. »Projekt ima izdano gradbeno dovoljenje ter vsa za gradnjo potrebna soglasja,« pove Boštjan Čokl, vodja projekta in direktor investitorja, družbe 2864 Bohinj, d. o. o.
»Skrajni rok, da bi vsaj del smučišča lahko uredili že letos, je mimo. Zaradi politične situacije, menjave ministrov in s tem tudi komisije, ki naj bi skladno z zakonom o spodbujanju tujih investicij izdala sklep o nameravani dodelitvi nepovratnih sredstev, že osem mesecev pričakujemo odgovor,« pojasni razloge, zakaj letos sezone tu ne bo.
Na katerem ministrstvu se je zadevala ustavila?
Komisija deluje v sklopu ministrstva za gospodarstvo. Na pritisk novinarjev je bil odziv po osmih mesecih sprejet s tem, da moramo vlogo v nekaterih členih dopolniti, pri čemer so spremenili pogoje, ki zdaj niso več takšni, kot jih zahteva veljavni zakon, na podlagi katerega smo s tujim investitorjem razvijali projekt tri leta! Pripravljamo zahtevane dopolnitve in se bomo poskušali prilagoditi spremenjenim okoliščinam.
Kaj dejansko ustavlja projekt?
Zasnovan je bil na podlagi veljavnega zakona o spodbujanju tujih investicij in v skladu z njim. Z odličnim projektom smo v Slovenijo privabili močnega tujega investitorja, ki bi vložil lastna sredstva in znanje v razvoj regije, s tem da bi se v naši državi končno postavilo novo, sodobno smučišče, v celoti primerljivo s tistimi prek severne meje, in bi tako postalo vsaj približno konkurenčnejši tekmec središčem v tujini, kamor Slovenci – kljub krizi – množično odhajajo vsako zimo.
Kako tuji partner gleda na celotno izvedbo projekta?
Še verjame vanj, predvsem pa zaradi že vloženih približno 1,5 milijona evrov (projektna dokumentacija, analize ter vse drugo, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja) vztraja. A projekt se na žalost zamika v leto 2015.
Kaj pomeni vsako izgubljeno leto?
Projekt smučišča v povprečju pomeni nekajkratni faktor potroška gostov, konkretno je to od štiri- do sedemkratnik cene smučarske vozovnice, ki ga gostje porabijo za namestitev, spanje, dodatne storitve, prevoz, gorivo ipd. Ves ta denar, poleg davščin in DDV, bi seveda s prodanimi smučarskimi vozovnicami močno pripomogel k lokalni ekonomski situaciji Bohinja ter prinesel razvoj kraja, potrebe po novih namestitvah in ne nazadnje ustvaril konkurenčno okolje za razvoj boljših smučarskih središč v Sloveniji. Dodati je treba tudi nekaj manj kot 70 novih zaposlitev ter seveda precej izboljšano celoletno turistično ponudbo tako Bohinja in Bleda kot tudi preostalih sosednjih občin.
Nekateri lastniki zemljišč na območju, kjer naj bi postavili žičniško infrastrukturo, opozarjajo, da postopki za ureditev smučišča niso niti pravični niti zakoniti. Podane so bile štiri kazenske ovadbe zoper pristojne, ki so izdali soglasja in dovoljenja ter spremenili zakonodajo. Primer so prijavili komisiji za preprečevanje korupcije, zadevo predali v reševanje ustavnemu sodišču, najverjetneje pa bodo vlogo vložili tudi na upravno sodišče. »Če zadeva ne pade, smo zaključili s pravno državo,« je ogorčen odvetnik Dušan Vrtačnik (zastopa Marka Bogataja), ki pravi, da njegova stranka ni želela drugega kot pravično obravnavo in odškodnino za zemljišče. |
Načrt je, da se bo smučišče Bohinj 2864 (število 2864 je kajpak tudi višina naše najvišje gore Triglava) razprostiralo na več kot 1,5 milijona kvadratnih metrih površin. Opremljeno bo z najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in tistih za dodatno zasneževanje, načrtujejo prenovljen žični peron za prihod na smučanje z vlakom, ogrevalne garderobne omarice, garažne hiše, restavracije, razgledne ploščadi in snežna parka. Krožno-kabinske 10-sedežne žičnice bodo, pravi Boštjan Čokl, obratovale vse leto. |
