OLIMPIJSKE IGRE

Žbogar in Vinčec ne hodita na pivo

Objavljeno 06. maj 2012 09.30 | Posodobljeno 05. maj 2012 23.44 | Piše: Drago Perko

V internih slovenskih kvalifikacijah za eno prosto mesto na olimpijskih igrah je slavil bolj izkušeni Izoljan.

Vasilij Žbogar bo še četrtič jadral med olimpijsko elito. Foto: Reuters

Koper in Izola. Loči ju le nekaj kilometrov, vsak od njiju pa ima svojega junaka. Gašper Vinčec je Koprčan, Vasilij Žbogar pa Izoljan. V maniri slovenske narave sta se jadralca pomerila za eno samo slovensko mesto v razredu finn na olimpijskih igrah. Veselil se je Žbogar, ki je v internih bojih ugnal Vinčeca. Dovolj za še četrti nastop na igrah (2000, 2004, 2008), medtem ko Vinčec ostaja pri dveh (2004, 2008).

»Na pivo in kavo ne hodiva, sem pa z njim v normalnih odnosih kot z vsemi iz sveta jadranja,« pove Žbogar, ki poudari, da mu zmaga v internih slovenskih kvalifikacijah ne pomeni nič. Veseli ga, da je v zadnjih dveh sezonah napredoval v primerjavi s svetovno konkurenco, interna zmaga in primat v domačem zalivu ga ne gane. Prav tako si ne žene k srcu očitkov o slovenskih morskih bitkah. »To je pač del tradicije in zgodovine med mesti Koper, Izola in Piran; je del nas in s tem živimo. Dokler to ostane v športu, je vse dobro, ko gre to na papir, je malo manj dobro.«

Pred Žbogarjem so sladke skrbi

Prizna, da je pogrešal nov izziv, saj je bil v razredu laser, kjer je tekmoval 13 let, s 36 leti pravi veteran, zato je iskal nekaj novega in to našel v finnu, kjer vse barke niso enake. Do izraza pridejo tudi izkušnje. Pred Žbogarjem so sladke skrbi. Olimpijske igre je že okusil, tudi tokrat ne želi biti le udeleženec.

Naloga za tretjo medaljo bo vse prej kot lahka. Priprave je začel včeraj, ko je odpotoval v Španijo. Valencia bo dva meseca njegov dom, vmes bo dvakrat preizkusil tudi olimpijsko morje ob britanski obali.

Gašper Vinčec bo imel bolj lagodno poletje. Čas po koncu boja za olimpijsko vozovnico namenja hčerkama, ki bosta imeli očka vse poletje doma. Vinčec pove, da sta bili zadnji dve leti naporni, kljub porazu pa do Vasilija ne goji nobenih zamer. »Z njim nimam težav, njegovega očeta pa ne morem videti. Vasilija cenim in spoštujem,« džentelmensko prizna. Kaj bo delal v prihodnosti, se še ne ve. Rad bi dokončal študij menedžmenta. »Ko si star 30 let, si na prelomnici,« nadaljuje jadralec, ki namerava vzeti tudi leto oddiha od jadranja. Ali se bo vrnil, še ni jasno.

Vasiliju v Londonu želi vse dobro, prepričan je, da se lahko prebije med prvih deset. In še više, tudi zaradi psihološke stabilnosti, kar je nekaterim v razredu laser tuje.

Deli s prijatelji