V senci nastopov slovenskih športnikov in športnic se bo na olimpijskih igrah v Londonu s svojim velikim izzivom soočil tudi Jure Šterbucl, nekdanji rokometaš, zdaj kondicijski trener. Enaintridesetletni Hrastničan je član strokovnega vodstva rokometne reprezentance Velike Britanije, ki na olimpijskem turnirju ne bo imela visokoletečih ciljev, a ji želje po napredovanju ne manjka. Zaradi izjemno privlačnega projekta, ki ga zaznamuje največji športni dogodek na svetu, je Jure lani sprejel ponudbo srbskega strokovnjaka Dragana Đukića, selektorja otoških rokometašev.
Vse bolj priljubljen rokomet
Rokomet je na Otoku v skoraj popolni anonimnosti, a podatki kažejo, da je najhitreje rastoči šport v Veliki Britaniji, danes ga igra okrog 60.000 otrok. »Ob prihodu v novo moštvo sem naletel na fizično zelo dobro pripravljene igralce, ampak imajo manko v znanju rokometa, v specifičnem gibanju. Tako sem se moral prilagoditi novim razmeram. Bil sem prijetno presenečen, ker nisem naletel na popolno eksotiko. Toda v psihološkem smislu so to fantje, ki ne znajo zmagovati, saj hitro podležejo pritiskom, ki jih prinašajo tekme. Pri rokometni vadbi imamo s tem največ opraviti,« je pojasnil Jure, ki je pred tem sodeloval z Marto Bon pri Krim Mercatorju, še prej v Italiji in pri Trimu iz Trebnjega.
Večina igralcev ni z Otoka, temveč s celine
Nihče pa ni naturalizirani Britanec za potrebe olimpijskih iger. Vsi so otroci pretežno angleških staršev, ki so odraščali in živijo v Švici, Franciji, Nemčiji, Skandinaviji, le peščica jih je iz Anglije, kjer igrajo v amaterski ligi s po osmimi klubi v severni in južni skupini. Šterbucl in Đukić svojim varovancem, ki so v povprečju stari komaj 23 let, tako ne podajata samo rokometnega znanja, temveč jih učita tudi pravilnega pristopa k vrhunskemu športu, zmagovanja.
Petdesetletni Đukić je po delu v domovini nadaljeval trenersko kariero na Madžarskem, v Makedoniji, Jordaniji, na Portugalskem in v Švici. Z olimpijskim izzivom se je spoprijel pred tremi leti. Kje pa je britanska reprezentanca ta čas? »Recimo, da smo se iz tretjega kakovostnega razreda prebili v drugi. Enakovredno se lahko kosamo z Italijo, Turčijo in podobnimi reprezentancami. V našem skupnem obdobju je kar precej mejnikov: prvič smo premagali Belgijo, prvič smo zmagali v kvalifikacijah proti Bolgariji. Prvi cilj je biti konkurenčen neevropskim ekipam. Na izjemno močnem olimpijskem turnirju bomo tako rekoč edini avtsajderji. Morda bi lahko na predtekmovanju presenetili moštvo Južne Koreje. To bi bil pravi podvig,« je dejal Đukić, ki bo po olimpijskih igrah, kot kaže, sprejel ponudbo iz Izraela.
Himne še ne zna zapeti
Tudi tam želi imeti ob sebi Šterbucla, ki pri tem delu spoznava nove razsežnosti rokometa, hkrati pa je navdušen nad strokovnostjo in brezhibno organizacijo v otoškem olimpijskem komiteju, ki bo gostil igre od 27. julija do 12. avgusta. Pa že zna dobro zapeti God Save the Queen? »Ni potrebe, ker med tekmami ne bom na klopi.«
