Če ne bi bilo šampionke svetovnega formata in zlate olimpijke Tine Maze, bi se v zvezi s slovenskim alpskim smučanjem v zadnjem obdobju pogovarjali zgolj o zapletih, nesporazumih, slabi komunikaciji, kadrovskih rošadah, neizpolnjenih ciljih in podobnem. Že ptički na vejah čivkajo, da se je alpski del Smučarske zveze Slovenije letos ujel v past zamud ter novih in novih nejasnosti pred pripravami na novo zahtevno sezono. Slabo obdobje je napovedal že pozen izbor predsednika alpskega zbora Dušana Goriška šele na ponovljenih volitvah, potem je trajalo dolgotrajno pogajanje s trenersko zasedbo. A nevšečnosti še kar noče biti konec. Zdaj v alpskem zboru nikakor ne morejo priti na čisto s financami, pri tem pa s prstom kažejo na netransparentno početje v preteklem obdobju in poslovodni del z direktorjem Jurijem Žurejem na čelu. Svoje so dodali še smučarji, ki so se uprli predlogu o samofinanciranju priprav in potovanj.
Denar delijo znotraj panoge
Na direktorja Žureja smo se obrnili po številnih očitkih iz Goriškovega tabora. »Finančno poročilo za sezono 2013/14 še res ni končano, saj še nismo prejeli in likvidirali vseh računov. A pri tem delamo. V drugih panogah s tem nimamo težav, pri alpincih pač. Očitajo mi, da ne sodelujem, toda kot direktor nisem vselej dolžan niti zaradi svojega dela ne zmorem biti na vsakem panožnem strokovnem odboru, ki ga skličejo. Sem na sejah izvršnega odbora, nadzornega odbora, pridem tudi na zbore panog. Navsezadnje mi iz poslovodnega dela ne delimo denarnih sredstev znotraj panoge, temveč jim zagotovimo skupni znesek in potem nadziramo, ali je denar porabljen po pravilih in znotraj proračuna. Naj še enkrat preverijo, ali lahko izvedejo programe brez predlaganega samofinanciranja tekmovalcev. Alpinci imajo za novo sezono na voljo 1,08 milijona evrov za programe, 210.000 evrov za skupne stroške, 100.000 evrov pa je namenjenega za poplačilo dolgov. To smo jim sporočili že 23. aprila. Koliko namenjamo ekipi Tine Maze, je poslovna skrivnost. Kot direktor iščem možnosti optimizacije delovanja na vseh področjih. Odkar sem na tem položaju, smo že veliko privarčevali. Samo z znižanjem plač treh zaposlenih v poslovodstvu privarčujemo 95.170 evrov na leto. Še kup področij je, kjer smo znižali ali povsem izničili stroške iz prejšnjih let: ob Zlati lisici 36.000 evrov, pokalu Vitranc 19.000, za našitke na naši opremi zdaj plačamo 70 odstotkov manj kot v prejšnjih letih ...«
Brez prijateljskih cen
Operativnemu šefu SZS ni vseeno, da smo ga v Slovenskih novicah vtaknili v koš športnih birokratov. Med drugim je v odgovoru nezadovoljnim smučarjem zapisal tudi: »Treba je zmanjšati cene storitev in ne plačevati 'prijateljskih' cen osebam, ki sodelujejo s SZS in panogo.« Žurej je na neki način čistilec slabe prakse iz preteklosti, zato seveda ne more biti preveč priljubljen. »SZS v tem trenutku ni v najboljši finančni kondiciji. Razlog za to tiči v dejstvu, da se je leta in leta čezmerno trošilo,« opozarja Žurej in dodaja: »Tudi alpinci lahko marsikje privarčujejo, to lahko storijo že pri uporabi službenih avtomobilov in gorivu ter pri stroških za telefon. V poslovodstvu imamo del plače variabilen, torej je odvisen od uspešnosti. Zato variabilo toplo priporočamo tudi za trenerje in strokovni kader po panogah. Do zdaj na žalost nismo doživeli velikega posluha pri panogah, saj si večina želi fiksne plače, in sicer ne glede na rezultate.«