Župan Janković za svetovni rekord pripravil nagrado 250.000 evrov

LJUBLJANA – »Greš na maraton?« To vprašanje je septembra in oktobra že skoraj desetletje eno klasičnih, potem ko se je po svoji prvi desetletki Ljubljanski maraton trdno zasidral kot eden največjih vsakoletnih dogodkov glavnega mesta. To je približno tako, kot se maja sprašujemo, kam na dopust, ali pa ko decembra preverjamo, kje bomo preživeli najdaljšo noč v letu. Osrednji slovenski tekaški dogodek letos praznuje 20 let, iz sramežljivega palčka z nekaj sto udeleženci je zrasel v mogočen športni festival, kjer teče prek 20.000 ljudi. In ker je letos jubilejni, se spodobi dodatni poudarek. V soboto, 24. oktobra, so na programu zabavni Fun tek, teki za otroke (Lumpi), šolarje in dijake. V nedeljo, 25. oktobra, bodo najprej tekli rekreativci na 10 km, nato sledi start maratoncev in polmaratoncev.

Znamka, himna, film, TV-prenos....

Direktor Ljubljanskega maratona Gojko Zalokar nam je ponosno razkril vse zanimivosti 20-letnika. »Prva novost je že opazna, na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici smo že septembra odprli razstavo fotografij Ljubljanskega maratona. Petnajstega oktobra bo izšla knjiga o vseh maratonih, predstavili jo bomo v Konzorciju. V dneh pred dogodkom bo na Gospodarskem razstavišču sejem Tečem, kjer bomo v dvorani Jurček razstavili številne eksponate. To bo hkrati tudi vhod na sejem, tako da nikomur ne bo nič ušlo. Pripravili smo tudi poštno znamko Ljubljanskega maratona, na Ljubljanskem gradu pa bo tik pred prireditvijo, 23. oktobra, slavnostna akademija, kjer bomo podelili priznanja tistim, ki so se udeležili vseh dosedanjih maratonov v Ljubljani, teh je skoraj 50. Zahvalili se bomo tudi našim dolgoletnim partnerjem in sponzorjem. Andrej Šifrer je ustvaril himno Ljubljanskega maratona, nastal pa je tudi 50-minutni dokumentarni film v koprodukciji z RTV Slovenija,« nas je s prijetnimi novostmi zasul Zalokar, ki je imel pripravljenega jokerja tudi za športni del dogodka: »V program smo uvrstili tudi rolanje, ti tekmovalci bodo startali nekaj minut pred maratonci, opravili pa bodo s progo malega maratona. Radi bi popestrili vso zadevo. Tu gre za tekmovalno, ne rekreativno rolanje, tako kot je denimo v Berlinu, kjer dan pred prireditvijo starta 9000 ljudi na rolerjih. Mi bomo za zdaj to preizkusili s tekmovalci, da vidimo, ali se bo prijelo. Če bo tako, bomo zadevo razvijali naprej.«

Lani so premierno izvedli maraton v enem okrogu in ta trasa se je obdržala. Zaradi del na cesti v središču bo start po vsej verjetnosti na Šubičevi, na sosednjem Trgu republike bo zato bolj živahno, tam bodo ob vsem servisu in okrepčevalnicah za tekače pripravili tudi posebno cono za navijače. Cilj ostaja na Kongresnem trgu. »Moramo upoštevati, da je po udeležbi naš maraton že dolgo na meji, saj center mesta težko sprejme 30.000 ljudi z vso spremljevalno infrastrukturo,« opozarja Zalokar, ki je nadvse vesel, da bo Planet TV spremljal jubilejni maraton z javljanji v živo od pol devetih zjutraj do petih popoldne. »Vsakih pet minut bodo poročali o dogajanju na progi, pripravili pa bodo še kopico prispevkov s športno, turistično in komercialno vsebino, imeli bodo tudi studio na cilju. Žal so nam na TV Slovenija vsako leto obljubljali, da se bodo podobno lotili našega dogodka, a so nas potem vselej zavrnili. Tako je bilo tudi letos februarja,« pravi Zalokar, ki je še razkril, da je za tekmovalni del prijavljenih okrog 21.000 tekačev, ob teh bo dan prej, v soboto, teklo še okrog 12.000 šolarjev in dijakov.

Lani je na novi progi v enem krogu zmagal kenijec Ishimael Bushendich s časom 2:08:25.

Držati korak
 z največjimi

V izvedbo jubilejnega maratona grejo prireditelji zelo drzno, kar se tiče proračuna in športnega dosežka. V igri je tudi lov na svetovni rekord. Čas 2:02:57 je tekel Kenijec Denis Kimetto 28. septembra lani v Berlinu. »Imeli bomo zelo močno ekipo tekačev, saj je želja župana Zorana Jankovića, da v Ljubljani pade svetovni rekord. Rezultat 2 uri in 6 minut imamo tako rekoč zagotovljen. Izbor tekačev smo začeli sestavljati že lani, osredotočili pa smo se na mlajši rod atletov iz Afrike, ki niso tako znani, ampak zmorejo odteči vrhunske rezultate. Zelo pomembno je, da so spočiti, saj nimajo za sabo dveh ali treh maratonov na evropskih tleh v tem letu. Hoteli smo pripeljati nove, sveže obraze. Ko je župan izrazil željo po svetovnem rekordu, smo vsi na stežaj odprli usta. Seveda bomo poskusili, zavedamo pa se, da moraš za kaj takšnega v Ljubljano povabiti najboljše maratonce že nekaj let prej. Problem je, ker našega maratona še vedno ne poznajo najbolje, mnogi mislijo, da je to neka eksotična dežela. Toda to se izboljšuje iz leta v leto že zaradi naših stikov z menedžerji. Z največjimi z Dunaja, iz Londona, Berlina, New Yorka moramo držati korak tudi v finančnem pogledu, da dobimo vrhunske maratonce. Žal pokrovitelji pri nas še ne prepoznajo športnega potenciala Ljubljane v zadostni meri. Letos bo naš proračun višji za vsaj 20 odstotkov.« In koliko znaša nagrada za svetovni rekord na ljubljanskih ulicah? »Za svetovni rekord je predvidenih 250.000 evrov. To je v županovi domeni, ta znesek ni vključen v proračun prireditve. Za rezultat pod 2 uri in 4 minute je predvidena nagrada 50.000 evrov. Ko nam je župan razkril številke, smo požrli cmok. Toda rokavica je vržena. Če nam bi to uspelo, bi bilo res super. To bi bila med drugim izjemna turistična promocija Ljubljane. Menim, da turistični delavci še ne izkoristijo povsem potenciala našega maratona. Nas v glavnem spremlja dober glas udeležencev, tako da je vsako leto več tujih tekačev. Še največ jih prihaja iz Srbije in Hrvaške, kjer se njihova osrednja maratona po velikosti in kakovosti ne moreta primerjati z našim.«