TOŽBA

Zormanu mora klub plačati 124.000 €

Objavljeno 04. junij 2014 22.16 | Posodobljeno 04. junij 2014 22.15 | Piše: Primož Škerl

Rokometni reprezentant je svoj nekdanji klub RK CPL tožil zaradi prekinitve pogodbe.

Uroš Zorman. Foto: Igor Zaplatil/Delo

CELJE – V celjskem rokometnem klubu še niso do konca proslavili vrnitve državnega naslova in podaljšanja pogodbe z generalnim pokroviteljem Pivovarno Laško, že morajo razmišljati, kje bodo napraskali denar, da bodo zmogli poplačati nekdanjega kapetana Uroša Zormana. Reprezentant je na celjskem okrožnem sodišču zmagal v civilni pravdi zoper nekdanji klub, ki mora zdaj globoko seči v blagajno – Urošu bodo morali našteti 100.000 evrov glavnice in še okoli 24 tisočakov zamudnih obresti, sodišče pa jim je naložilo tudi skoraj 4800 evrov pravdnih stroškov.

Zormanu in Pajoviču noga

Zorman je med najboljšimi organizatorji igre na svetu. Bil je tudi član zlate celjske generacije, ki se je pred desetimi leti okronala z evropskim naslovom. Leta 2006 se je odpravil v zdaj že propadli španski Ciudad Real, se tri leta pozneje vrnil v Celje in sklenil dveletno pogodbo, po kateri mu je na leto pripadlo 280.000 evrov. Ker RK Celje Pivovarna Laško (CPL) pod strokovnim vodstvom Zvonka Serdarušića v sezoni 2010/2011 s sramotnimi rezultati še zdaleč ni upravičevala visokih stroškov in pričakovanj, primernih ugledu kluba, so igralcem zamrznili polovico prejemkov, ki pa bi jih vseeno dobili v primeru morebitne osvojitve naslova državnih prvakov. Zorman je s soigralcem Alešem Pajovičem in Renatom Vugrincem imel drugačne pogodbe in bi moral v ukrepe klubske uprave privoliti pisno.

Ker se to ni zgodilo, sta 31. januarja 2011 na trening pivovarjev prisopihala direktor kluba Roman Pungartnik in predsednik upravnega odbora Marko Jugovič. Zormanu in Pajoviču sta pokazala vrata, češ da nimata nobenih obveznosti več. Sodišče ni sledilo pojasnilom, da so Zormana pravzaprav odstranili iz prvega moštva, ne pa iz kluba in da je imel možnost vadbe z drugim moštvom oziroma z mladinci. Čez noč si je moral poiskati nov klub. Našel ga je na Poljskem v Kielcah, kjer je še danes. Nato je zahteval izpisnico, do katere je bil po pogodbi s CPL upravičen tudi, ker je klub z izplačili zamujal več kot tri mesece. Sledila je sto tisočakov težka tožba, ki je pravzaprav razlika med vsoto, ki bi jo rokometni velemojster pokasiral v Celju, in višino pogodbe s poljskim delodajalcem. Lahko bi dejali, da so v CPL dejansko imeli srečo, da je Uroš hitro našel nov klub. V nasprotnem primeru, če bi uveljavljal celotno izgubo dohodka, bi jih olupil še že bistveno večji kupček evrov.

Boli ga način

Zorman je sodnici Carmen Kus na obravnavi dal vedeti, da ga bolj kot sama prekinitev pogodbe boli odnos vodilnih ljudi v klubu in način, kako so se razšli. V ponedeljek se je še mudil v Mariboru, kjer je reprezentanca, ki se pripravlja na kvalifikacijska obračuna za svetovno prvenstvo leta 2015 z Madžari, na pripravljalni tekmi odpravila Avstrijo. Uroša zaradi znamenitega incidenta v Velenju, kjer so se naši stepli z Ukrajinci, ni bilo na parketu, saj je kaznovan s prepovedjo igranja. Seveda pa je ostal na seznamu selektorja Borisa Deniča. V celjskem taboru, ker za prihodnjo sezono napovedujejo prevetritev moštva trenerja Branka Tamšeta, bodo zaradi odločitve sodišča bržčas morali nekoliko prilagoditi (omejiti) želje po igralskem kadru, saj še niso poravnali obveznosti do rokometašev, ki so zmagovalni pokal vrnili v klubske vitrine, še nekaj nekdanjih igralcev napoveduje vložitev tožb, sanjskih pogodb pa v CPL že kar dolgo ne podpisujejo več z nikomer.

 

Zorman: CPL je še vedno moj klub

Direktor celjskega kluba Roman Pungartnik odločitve sodišča ne komentira. »V prihodnjih dneh imamo v klubu sestanek glede tega. Je še možnost pritožbe, bomo videli, kako in kaj.« Malce bolj zgovorna sta Zorman in njegov odvetnik Andrej Pohar. »To ni zadeva, ki bi jo proslavljal, Celje imam v dobri luči, še zmeraj je to moj klub. Tu sem doživel najlepše trenutke v karieri in zasebnem življenju. Do pravnomočnosti sodbe ne gre veliko razpredati, a žal mi je, da se je moralo tako končati. Bil sem pripravljen na poravnavo, a niso hoteli slišati nič. Zdaj pač je, kakor je. Žal mi je, da do rešitve nismo prišli po mirni poti,« pravi Zorman. Pohar je zadovoljen, da jim je sodnica prikimala v dveh najpomembnejših točkah – da je klub prvi podal odpoved in da je bila Zormanova odpoved utemeljena zaradi zamud z izplačili. »Že ena točka bi zadoščala. Imajo 15 dni časa za pritožbo. Tudi sam obžalujem, da se nismo mogli dogovoriti, čeprav smo nenehno podajali poravnalne predloge. Uroš ni človek, ki bi meril na vsak evro. Kljub nekorektnosti celjskega kluba si je spor želel odpraviti po mirni poti.«

 

Deli s prijatelji