Zori slovenski Bubka

Skok s palico je čudovita atletska disciplina. Slovenija bo na evropskem dvoranskem prvenstvu konec tedna v Göteborgu imela dva moška skakalca (eden je Andrej Poljanec), bila pa bi tudi Tina Šutej, a se je odpovedala nastopu, ker ne čuti prave forme. Celjan Robert Renner, 8. marca bo dopolnil devetnajst let, je nedavno na mitingu v predmestju Lyona postavil nov državni rekord. Uspelo mu je preskočiti letvico na višini 562 centimetrov, kar je za svetovnega prvaka med mlajšimi mladinci le še nov korak proti vrhu (neba). Star rekord Jureta Rovana, skupaj za odprto in pod streho, je padel za centimeter. Robert ima 13. do 19. izid na stari celini, s ponovitvijo takšnega preleta pa bi bil zares blizu finala na Švedskem.

Gre za renesanso slovenskega skoka s palico. »Tina Šutej in Andrej Poljanec sta že dolgo v palici, menim pa, da je glavno tudi to, da norme za to evropsko prvenstvo niso tako zahtevne in se da priti zraven,« je zanimivo začel član Kladivarja iz Celja. In kako je sploh prišel v to disciplino kraljice športov? »Bistvo je oče, že on je bil skakalec s palico. Kot otrok sem ga spremljal na nekaj tekmah in sem videl, da je to zelo zanimiva disciplina. Ni vsakdanja, kot nogomet, rokomet. To je bilo bistvo, da sem začel z atletiko in tam ostal do zdaj,« doda atlet, čigar vzornik je Sergej Bubka. »Definitivno on,« pripomni.

Finale v Riu

S trenerjem Milanom Kranjcem, tudi on je skakal pod nebo, sta si zadala za cilj finale olimpijskih iger leta 2016 v Riu de Janeiru in tam skok 5 metrov in 80 centimetrov. Kaj je še treba narediti, da se bo pot še naprej vzpenjala? »Menim, da še nisva v tako močnem treningu, da imam še zelo veliko rezerv. Treniram denimo le enkrat na dan. Poleg tega so rezerve tudi še v tehniki. Sem dober, a še daleč od tistega popolnega, in sam verjamem, da bom do olimpijskih iger veliko tega popravil. In upam, da bo to dovolj,« mladenič razmišlja že zelo zrelo. Omenil je že izboljšavo tehnike. »Veliko je malenkosti, danes je vsak skakalec stvar zase, dva si nista enaka, nobena dva ne skačeta isto. Vsak ima pač neke svoje prvine. Nekako pa stremimo k modelu Sergeja Bubke, da bi se nekako poskušali čim bolj izenačiti z njegovimi skoki,« je še razmišljal dijak celjske srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, program tehnik računalništva. Koga pa najbolj ceni med zdajšnjimi vrhunskimi skakalci? »Meni se zdi zelo zanimiv pač trenutno najboljši Renaud Lavillenie. Tudi on skače čisto po svoje, ni nobenega pravila. Veliko ljudi je, ki je že preskočilo šest metrov, pa vsak na svoj način. Upam, da bom nekoč tudi sam,« se je zasmejal za konec.

Izjemno zanimiva osebnost je tudi njegov trener Milan Kranjc. »Rezultat 5,80 v finalu OI prinese tudi dobro mesto, nekje od petega do šestega, sedmega mesta. Glede na zdajšnje rezultate bi ta izid moral biti dosegljiv in je celo zelo realen, lahko bi ga tudi presegli. Zelo nehvaležno je napovedovati, ali se bo krivulja rezultatov tako strmo vzpenjala, kot se je do zdaj. Trudili se bomo, da bomo poskušali to doseči in da bo Robert predvsem ostal zdrav. Tehnika pri skakanju mora biti zelo korektna, menim, da zdaj je, nadgraditi bi bilo treba še, po domače povedano, motor. Ob večjih hitrosti, moči in eksplozivnosti in z obstoječo tehniko bi rezultati morali iti naprej. Ob močnejših treningih pa je tudi večja možnost poškodbe,« je bil jasen trener, ki najbolj ceni rusko šolo skakanja ob palici.