Zoran Janković obljublja denar, red in uspehe

Spet je udaril! Neuničljivi župan Ljubljane se je tokrat spustil v nov športni boj, priti želi na čelo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). V prestolnici vlada z veliko naklonjenostjo volivcev, na državnem političnem parketu mu je že pred časom močno spodrsnilo, potem ko se je že videl v vlogi predsednika vlade. Ker je rokometašice Krima pripeljal do evropskega vrha, rokometna reprezentanca pa je bila srebrna na evropskem prvenstvu v domovini, se je zdelo, da bo uspešen v vsem, česar se bo lotil. A ni bilo tako. Pogorel je, denimo, pri naskoku na vrh Evropske rokometne zveze (EHF). Očitno se je Zoran Janković naučil prenašati tudi poraze. Takšen, čez dober mesec bo dopolnil 62 let, hoče postati šef olimpijske družine, čeprav gre za civilno sfero, sam pa je ne glede na lastno zanikanje tudi politik. »To ni noben problem. Glede na moj način življenja je šport nedvomno na prvem mestu. V športu sem se ogromno naučil, tako kot tudi v gospodarstvu. Moji rezultati dela iz preteklosti so vidni. Tisti, ki več delajo, tudi zmagujejo,« nam je samozavestno odvrnil, ko smo ga povprašali, ali na takšen način politik(a) in šport sploh gresta skupaj.

Bleferji v športu ne uspevajo

Ni skrivnost, da skoraj vsi ljubljanski klubi in društva poiščejo pomoč tudi pri županu, ki je športu zares naklonjen, ponosen je na uspešnice, kot so Ljubljanski maraton, Tek trojk in Maraton Franja. Po drugi strani pa so rdeče številke v rokometnem Krimu, hokejski in košarkarski Olimpiji, odbojkarskem ACH Volleyju, nogometna Olimpija pa je z Izetom Rastoderjem postala one-man-band. Zakaj je tako? »Ključna stvar pri vsem tem je dobiti človeka, ki hoče biti predsednik kluba. To pomeni, da mora biti nor na šport in mora biti tako odgovoren, da zagotavlja sredstva in red v klubu. Moji kolegi, direktorji v ljubljanskih podjetjih, so dobili celo stran v dnevnem časopisu, ko so Union Olimpiji namenili 150.000 evrov. V časopisu so se spraševali, zakaj so dali denar za košarko. Po drugi strani pa se sprašujemo, zakaj Olimpije ni v evroligi. To preprosto ne gre skupaj. Poudarjam moje tri glavne naloge, ki jih bom opravil v primeru, da bom postal predsednik OKS. Zagotovil bom nov denar pokroviteljev, zagotovil bom, da direktorji, ki bodo prispevali denar za šport, zaradi tega ne bodo kriminalizirani, ampak bodo dobili veljavo na vseh ravneh. Moja teza je znana; kdor dela v Ljubljani, mora nekaj prispevati za šport. Tretja naloga pa je sprememba zakonodaje, torej da bi podjetja del davka na dobiček, od 3 do 5 odstotkov, po lastni presoji lahko namenila za šport, kulturo ali socialo. Prepričan sem, da bi podjetja rade volje namenila še kaj več kot le ta delež. Ob tem je treba dovoliti točenje piva na športnih prireditvah. Mislim, da je moja prednost v tem, da lahko uspešno povežem gospodarstvo s športom,« je prepričan Janković, ki poudarja: »Veljajo uspehi, ki so posledica trdega in vztrajnega dela. V športu bleferjem ne uspe, v kratkem času se razkrijejo.«

Idoli za mlade

Na razmere v slovenskem športu gleda kritično. »Stanje v slovenskem športu je slabo. Če izvzamemo vrhunske športnike in trenerje, ki so glavni promotorji Slovenije, je celotna slika slaba. Nihče se ne vpraša, kaj bodo naši športniki počeli po zaključku kariere, nihče se ne vpraša, kako mlade spraviti v šport. V tem trenutku imamo paradoksalno situacijo; ko dobimo športnika z medaljo, bi se vsi radi z njim fotografirali – politiki, gospodarstveniki in navijači –, po drugi strani pa jih ne bi financirali. Vprašajmo se, kako razvijati šport, ki bo pomagal tudi mladim, da se odpravi pretirana debelost med šolarji, da se zmanjša uporaba uživanja škodljivih substanc. Za to potrebujemo šampione, ki bodo idoli mladim, za kaj takšnega moramo imeti urejene zveze in klube, za delovanje teh pa potrebujemo finančna sredstva. Pri nas je ta krog prekinjen, zato je prav neverjetno, kakšne rezultate imamo.«

Ko govori o Krimu in rokometni reprezentanci, se rad spomni posledic uspehov: »Ko je bil Krim prvič evropski prvak, se je vpis deklic v njegovo rokometno šolo povečal za 150 odstotkov. V Mercatorju smo prodajali zvezke z obrazi rokometašic, ki so se izjemno dobro prodajali. Ko je bilo evropsko prvenstvo, na katerem so rokometaši osvojili srebrno kolajno, edino za Slovenijo v moštvenih športih, se je za 200 odstotkov povečal vpis fantov v rokomet. Če hočemo mlade v šport, morajo biti izpolnjeni trije kriteriji: nagnjenost staršev k zavzemanju za športne aktivnosti svojih otrok, potem so tu njihovi sošolci in prijatelji, vsi skupaj pa potrebujejo idole, ki jim sledijo. Želim si, da bi se zgledovali po slovenskih športnikih, ne pa po tujih.«

Športno mesto Ljubljana

Slovensko glavno mesto je tudi zaradi Jankovića do športa zelo prijazen dom, čeprav vrhunskim klubom tačas ne cvetijo rožice. »V Ljubljani na leto dajemo 220.000 ur brezplačne vadbe v 81 športnih objektih, zdaj pa gradimo še gimnastično dvorano Cerar, Pegan, Petkovšek. Za to je najbolj zaslužna ekipa pod vodstvom Marka Kolenca in Tanje Polajnar. Plačujemo 36 trenerjev mladih selekcij in dajemo dodatna sredstva – milijon evrov in pol na leto – vrhunskim klubom, ki s svojimi nastopi v svetu promovirajo ime Ljubljana. Letos MOL za šport namenja 17 milijonov evrov, pri tem pa občina pomaga dobiti še sponzorska sredstva v višini 3 milijonov. V naših telovadnicah so znana pravila, kdaj jih imajo na razpolago šolarji, za njimi so na vrsti mladinski pogoni, potem klubi, šele na koncu so na voljo za rekreativce. V Ljubljani 10 odstotkom otrok, ki so socialno ogroženi, občina pokriva vrtec. Podobno bomo storili v športu; da bodo socialno ogroženi otroci imeli omogočeno brezplačno vadbo v katerem koli športu,« še napoveduje župan Ljubljane in kandidat za predsednika OKS.