»Odločil sem se, da sklenem kariero. Odločitev je dokončna. Vrnitve na trenersko klop ni!« je 62-letni Zmago Sagadin za Slovenske novice razkril, da po 41 letih, 37 let je bil aktivno na klopi, končuje bogato trenersko pot. Leta 1974 je začel pri celjski Libeli, nazadnje pa je lani vodil skopski MZT. »Klima ni taka, da bi me navdajala z željo po nadaljnjem delu,« pravi Sagadin, ki so ga v penzijo gnale tudi poškodbe. Pred dnevi so mu operirali desno koleno, sledi še levo. »Moji domači so presrečni, da sem končal trenerstvo,« še izvemo.
Ponudba iz Azije
Kljub temu sta v zadnjih tednih na njegov naslov priromali dve ponudbi, ena iz Evrope, druga iz Azije, a ju je zavrnil. Doma, kjer bi morda še kaj delal, pa ga očitno ne potrebujejo. »V Union Olimpiji, ki potrebuje moje znanje, me ne poiščejo. Čeprav imam ta know-how, ki je klubu priboril stalno prisotnost v evroligi. Imeli smo A-licenco, zdaj so jo ti mojstri v klubu zapravili, zdajšnji menedžment Olimpije pa je dokazal, da ni sposoben voditi kluba. Za to potrebuješ znanje, ki pa ne pade s hruške,« je piker Sagadin, ki je žalosten, ker Stožice samevajo. Ob tem opozori, da se mora Ljubljana zamisliti ob pogledu na Zagreb, ki premore vrhunsko košarko, rokomet, hokej in nogomet. Poseben izziv mu je predstavljal Helios, kjer pa so mu lani spomladi po prihodu Avstrijcev pokazali vrata, se obrnili proč od produkcije in začeli produktivno nakupovati.
Skrbi ga pasivnost Košarkarske zveze Slovenije. »Morali bodo zavihati rokave in imeti pod nadzorom slovenski prostor. Voda jim teče v grlo. Če tega zdaj ne vedo, bo čez leto ali dve prepozno,« je vnovič brez dlake na jeziku. Zvezi svetuje, naj nemudoma poišče nekaj ljudi, ki bodo pripravili akcijski načrt za rešitev naše košarke. »Klube je treba prisiliti v produkcijo. Za vzor si lahko vzamemo Hrvaško, kjer prevladujejo mladi asi, pri nas pa tujci. V Sloveniji za merjenje med sabo ne potrebujemo tujcev, potrebujemo pa kakovostne tuje igralce za boj v Evropi,« je jasen Sagadin, ki napoveduje amaterizacijo prve lige, strah pa ga je, da bodo še preostale mlajše selekcije reprezentance zdrsnile v B-divizijo: »Stik z Evropo na klubski ravni smo že izgubili.«
Sin in hči Sagadin je ponosen oče sina Anžeta (magister ekonomije, ki dela v Londonu) in hčerke Sandre, svojčas uspešne manekenke. |
Vizionar leta 1995
Da gre iz košarke, je kriva tudi Fiba, ki se je po njegovem tako brutalno znesla nad ligo ABA. »Ne pozabimo, da je Fiba kriva, da košarka že 15 let tone. Bavi se z neumnostmi, ruši ligo ABA, ki deluje dobro,« je okrcal mednarodno košarkarsko zvezo. Situacijo pozorno spremlja, ljudem v vodstvu regionalne lige pa predlaga tožbo Fibe pred evropskim sodiščem. »To, kar dela Fiba, je nezakonito. To je v nasprotju z vsemi zakoni o svobodni konkurenci. Fiba govori, česar EU noče. Evropska unija je proti monopolom. Živimo v svobodni družbi. Če ima Cedevita denar, naj igra v kitajski ligi. To je svobodna volja. Ne more pa Fiba diktirati, kdaj in kje bo kdo igral,« nadaljuje Sagadin, prepričan, da bi liga ABA gladko dobila tožbo zoper Fibo.
Glavni tekmec je bil njegov igralec Sagadin obžaluje, da se ni bolj vključil v reševanje košarkarske krize in spopada med ligo ABA in Fibo. »Zoran Radović, ki je zdaj glavni na Fibi, je bil moj igralec. Bil sem njegov trener. Rad me je imel kot kruh. Malce mi je res zameril, ker smo šli leta 2000 stran od Fibe in Bore Stankovića, a me je še naprej spoštoval. Moral bi do njega tudi sedaj, saj ima on glavno besedo, ne pa generalni sekretar Patrick Baumann. Žal pa sem moral na operacijo, sicer bi poskušal Radovića prepričati z argumenti, da vrhunske košarke brez lige ABA na Balkanu ne bo,« Sagadin razkrije (zamujeni) detajl reševanja košarkarskega gordijskega vozla na območju nekdanje Jugoslavije. |
Nekdanji selektor Slovenije opozarja tudi na lomastenje lige NBA po Evropi, ko za male cekine dobiva, kar si zaželi. »Morda ni daleč dan, ko tudi v Evropi naredijo še eno divizijo. Načrt za to je obstajal že leta 1995,« pristavi. Prav tega leta pa je Sagadin v Atenah na evropskem prvenstvu napovedal ustanovitev lige ABA. »Skupaj z Lorbkom sva jo naredila, precej kooperativen pa je bil v tisti prvi fazi še Danko Radić,« se spominja Sagadin, ki je presenečen, da so države nekdanje Jugoslavije pozabile, zakaj igrajo v regionalni ligi. »Če hočeš uspehe reprezentance, rabiš močne klube. Ti morajo producirati – za svoje preživetje in razvoj reprezentance. Za produkcijo rabiš vsaj 60 močnih tekem na sezono. V domačih prvenstvih to ni bilo mogoče, zato še danes igramo v ligi ABA!« ponovi Sagadin, ki ga motijo tudi udarci in očitki, da služi z regionalno ligo. »Še v minusu sem! Takrat sem vložil dva tisoč evrov. Upam, da jih kdaj dobim. Na sestanke sem hodil na svoje stroške, dnevnic si nisem izplačeval, še za ligo ni bilo dovolj!« pojasni sogovornik, ki ga ob tem spomnimo, da so ga zaradi financ in zapravljivosti imenovali grobar Olimpije. »Trdim, da sem še v minusu, saj nisem dobil vsega, kar je bilo dogovorjeno. Sem pa bil dobro plačan. Svoj produkcijski center sem dvignil na evropsko raven, klubsko vodstvo temu ni sledilo. Potem se je zgodila še vojna med finančnim ministrom vlade in direktorjem davčne uprave, kar je botrovalo revizijam in kontrolam v klubih,« odvrne na očitke, da je izčrpal Olimpijo. »Še tole: klub je vsako leto zaslužil s prodajo več, kot je plačal Sagadina. Tak trener je bil v Olimpiji le še Sašo Filipovski. Z njegovim delom so zaslužili petkrat toliko, kot je dobil plačano,« še poudari, potem v miru spije kavo in posrka sok. V teh dneh se je odpravil na Dolenjsko (njegov ded je bil iz Novega mesta), potem gre na oddih na Krk. Septembra bo spet v Ljubljani. »Upam, da vrnejo košarko tja, kamor so jo Sagadin in sodelavci postavili!« še doda, preden se poslovimo.
Osvajal in učil trenerje Zmago Sagadin se lahko pohvali z 10 naslovi državnega prvaka Slovenije, 11-krat je bil pokalni prvak. Leta 2004 je postal pokalni prvak Srbije s Crveno zvezdo, leta 2002 je bil z Olimpijo prvak lige ABA, leta 1994 pa je Olimpija z njim slavila v evropskem pokalu pokalnih prvakov. Zmaje je leta 1997 popeljal do 3. mesta v Evropi, devetkrat je bil trener sezone. Skozi njegove roke je šlo več kot 50 vrhunskih igralcev, košarke so se od njega učili Sašo Filipovski, Neven Spahija, Tomo Mahorič, Zoran Martič in Aleksandar Trifunović. Sagadin je na svoji poti vodil Libelo Celje, KK Maribor, Postojno, Olimpijo, Split, Crveno zvezdo, litovski Lietuvos Rytas, poljski Anwil, hrvaški Zadar, Helios in MZT Skopje. |
Zaradi kolen končal kariero Nad košarko se je Sagadin navdušil v Celju, kjer je obiskoval III. osnovno šolo. Pozneje je vadil pri Miletu Čepinu, pri 21 pa je po dveh težkih poškodbah kolen končal igralsko kariero. Med letoma 1974 in 1981 je vodil različne celjske ekipe, na gimnaziji je treniral tudi dekleta. Leta 1978 je mladinska moška ekipa Celja z Zmagadinom v Sarajevu osvojila naslov mladinskih državnih prvakov! Vmes se je Sagadin šolal v ZDA pri Billu Fosterju. Bil je trener v mladinski in kadetski reprezentanci Jugoslavije, slovensko reprezentanco pa je vodil na kvalifikacijah za OI 1992 in na evropskem prvenstvu 1995. |
