Ne le od Korošice Tine Maze, smučarska javnost na ledeniku v Söldnu precej pričakuje tudi od njene skorajda sosede iz Šaleške doline, študentke sociologije in primerjalne književnosti, Ane Drev, ki optimistično vstopa v novo sezono.
»Dobro smo se pripravili,« strne misli v telefonskem pogovoru iz Hintertuxa, kjer pili še zadnje podrobnosti pred sobotnim začetkom sezone v veleslalomu. »Vreme in razmere na progi so odlični. V ponedeljek je padlo nekaj snega, proga je bila malce mehkejša, v torek pa je bila izjemno dobra.« Temu primerni so tudi treningi ter Anine vožnje v dolino. »Pet sem jih opravila,« pove in pojasni, da je količina voženj zdaj manjša kot prej. »Na vsaki vožnji želim simulirati sobotno tekmo.« Pri tem tudi preizkuša meje, do kod lahko spusti smučko.
Sicer so priprave na sezono v glavnem končane. »Smo na stopnji, ko se ne da nič izboljšati. Šteje le to, da pridem dobro spočita na tekmo.« Tudi zato je današnja sreda prosta, Ana jo bo izkoristila le za sprehod, v prvi vrsti želi pregnati utrujenost iz svojih nog. »V soboto ne bo taktične vožnje, tega Sölden ne dovoli,« je prepričana. Že spomladi se je spoprijateljila z novimi smučmi, težav ji ne povzroča niti radij, še manj dolžina obeh dilc. Forma je danes korektna in dobra, po Anini šolski lestvici od 1 do 5 bi ji prisodila štirico: »Ni ravno življenjska, a kljub temu dobra.« Na zadnjih treningih je ujela ritem, vrnili so se pravi občutki, zato cilji niso skromni: »Lani sem bila zadovoljna s finalom, letos hočem više, med sezono pa še korak naprej. Menim, da sem pripravljena za kaj takega.«
Danes ali jutri bo tudi znano, s katero številko se bo pognala po progi. Računa na številko 31 ali 32. »S takim izhodiščem se da marsikaj narediti,« se optimistično še enkrat zazre proti soboti. »Proga je spoštovanja vredna,« poudari 27-letna Šmarčanka, ki opozarja na startno in ciljno ravnino, pika na i pa je ena zahtevnejših strmin. »Na koncu že kar težko dihaš, proga je dolga, zahtevna je v fizičnem in psihičnem pogledu. Že poleti sem sodelovala s psihologom Alešem Vičičem. Zelo mi pomaga, pred tekmo pa bom morda opravila še en pogovor.«
Srečna je, ker v sezono vstopa čila in zdrava, ob tem pa iz gole previdnosti trka ob les, saj je imela v preteklih sezonah preveč bolniških dni. Vse dobro ji želijo tudi njeni navijači, nekaj jih bo prišlo tudi v Avstrijo. »Ponosna sem na svoj fan klub, ki v Šmartnem ob Paki deluje že sedem let.« Prav tam je naredila prve smučarske zavoje. Prvi trener je bil njen oče, prvič pa je šla z njo na sneg kar mama, saj je bil oče zaposlen s treningi.
