Psihična pripravljenost je, menijo strokovnjaki za šport, vsaj tako pomembna za uspeh kot telesna, če ne celo bolj – Po izsledkih raziskav predstavljanje nekih gibov, torej urjenje v duhu, pripomore k povečevanju telesnih spretnosti – Z vizualizacijo premagovanja ovir te lažje premostimo tudi v življenju, ko smo res postavljeni pred njih.
Mnogo športnikom je urjenje v duhu enako pomembno kot urjenje v telesu. Kako pomembna je vizualizacija, pričajo tudi športni strokovnjaki, ki razlagajo, da je v športu psihična pripravljenost celo pomembnejša. Legendarni golfist Jack Nicklaus je nekoč dejal, da si vsak udarec žogice, tudi na treningu, ne samo na tekmi, najprej, torej še preden ga naredi, odvrti v glavi.
Mnogo študij je potrdilo, da lahko z miselnimi vajami izboljšamo športne dosežke. V eni izmed njih so, denimo, odkrili, da lahko mišično zmogljivost povečamo že zgolj s tem, da si predstavljamo, da jih napenjamo, torej vadimo v duhu, ne v telesu. Raziskovalci so udeležence razdelili v dve skupini. V prvi so petnajst minut na dan dvanajst tednov zapovrstjo z vadbo povečevali zmogljivost mezinca na desni roki. Druga skupina si je vadbo, ki so jo udeleženci prve skupine tudi res opravili, le živo slikala v duhu. Po koncu raziskave so udeleženci iz prve skupine, pričakovano, za kar polovico izboljšali gibljivost svojega mezinca. Presenetljivo pa je, da so v tej luči napredovali tudi člani druge skupine oziroma je njihov napredek le malo zaostajal za onimi v prvi.
Uporaba vizualizacije kot tehnike je zelo široka. Po izsledkih raziskav, denimo, je bila uspešna tudi pri rehabilitaciji pacientov, ki so se morali zaradi možganske kapi znova naučiti hoditi. Ko so si korake večkrat predstavljali v mislih, jim je to uspelo tudi s telesom.
Ko si v duhu naslikamo, da opravljamo neko nalogo, naši možgani to dojamejo, kot da smo jo res naredili, in to sporočilo pošljejo v mišice. Naši možgani ne ločijo med tem, kaj je res in kaj le plod domišljije. Ko si predstavljamo, da premaknemo določen del našega telesa, denimo roko, se predrami tudi del možganov, ki je odgovoren za ta gib, zaradi česar nam ga je tudi v resničnosti čedalje lažje narediti, torej postajamo spretnejši.
Z miselnimi vajami se pripravimo tudi na morebitne ovire in preizkušnje, ki nas čakajo na poti do cilja. Če se že v vizualizaciji pripravimo na njih in se z njimi v svojih miselnih predstavah tudi uspešno soočimo, recimo, golfist v duhu že vidi, kako bo uspešno udaril žogico tudi tedaj, ko ta leži v visoki travi ali na pesku, nam je v življenju, ko se res znajdemo pred njimi, lažje. S takšno pripravo namreč na eni strani zmanjšamo tesnobo in napetost zaradi morebitnega neuspeha, na drugi pa okrepimo samozavest, saj če nam je uspelo v duhu, nam bo tudi v življenju, torej zaupamo v dober razplet.
Budni in sproščeni
Miselne vadbe kot dopolnilo telesni se lahko lotimo, kadar koli želimo, pred treningom ali med njim. Če, na primer, igrate tenis, lahko pred servisom vizualizirate, kako ga izpeljujete, ali pa to naredite medtem, ko udarjate žogo. Kot pri telesni vadbi je tudi pri miselni pomembno, da jo počnemo redno, kajti več ponovitev zagotavlja večji uspeh. Med vrtenjem podob v duhu smo sproščeni, a hkrati tudi zelo osredotočeni, zbrani.
Urjenje v miselnih predstavah je namreč najbolj učinkovito, če ga opravimo v tako imenovanem možganskem valovanju alfa. To navadno spontano dosežemo tik pred spanjem ali smo v njem zjutraj takoj zatem, ko se zbudimo. To pomeni, da smo sicer čuječi in budni, hkrati pa sproščeni. Um je umirjen, neobremenjen. V alfa stanju postanejo budni zavesti dostopne ustvarjalne moči nezavednega uma, zaradi tega je ustvarjalna vizualizacija med njim najučinkovitejša. Ustvarite si sliko, kako si želite, da nekaj opravite – udarec z loparjem, slepo tipkate, kar koli. Predstava naj bo čim bolj jasna in s čim več podrobnostmi. Kot da bi se pred vami odvrtel film od začetka do konca. Kot da ste to že naredili.
Obarvajte predstavo z zvoki, čustvi in vsem, kar gre zraven, kakor da se to res dogaja, prav zdaj. Če si, recimo, predstavljate, da ste postavili osebni rekord v teku na določeno razdaljo, si predstavljajte, kako dobro se počutite, ko vam je uspelo. Vzklikate in skačete od veselja, čestitate si, zadovoljni ste.
Svojo miselno sliko čim večkrat ponovite. Izkoristite tiste trenutke, ko ničesar ne počnete oziroma delate tiste stvari, ki od vas ne zahtevajo miselnega naprezanja. Denimo, ko čakate v vrsti pred blagajno, pred ordinacijo zobozdravnika ali ste ujeti v prometnem zamašku, pomivate posodo, se namakate v kopeli itn.
Svojo podobo poskusite obogatiti s pozitivnimi čustvi. To vam bo nemara lažje, če si boste med vizualizacijo zavrteli priljubljene pesmi, ki upovedujejo to, kar si predstavljate. Recimo, če ste vešči angleščine, podobo zmage ali uspeha pospremite s pesmijo Chesneyja Hawkesa The One and only (refren v prostem prevodu zveni tako: »Sem prvi in edini in ne bi hotel biti nihče drug.«) Poiščite kraj, kjer se udobno in sproščeno počutite. Morda je to vaš najljubši stol, prostor, kotiček v parku.
GOL V DUHU IN NA IGRIŠČU Mnogo uspešnih športnikov si z ustvarjalno vizualizacijo tlakuje pot do uspeha. Nogometaš Didier Drogba pravi, da z vizualizacijo načrtuje igro, v duhu se kar vidi, kako preigra nogometaše rivalskega moštva in se prebija do vrat ter zabije gol. »Zaprem oči in si predstavljam, kako izvajam kak strel. In ko mi to uspe, navadno tak strel igraje izvedem tudi na igrišču. Ko si ustvariš sliko o tem, da dosegaš gol, prežameš pa jo z željo, da bi ga tudi res, si na igrišču povsem drugačen. Preprosto se spremeni tvoj odnos do igre.« Podobno pravi italijanski nogometaš Gianfranco Zola: »Med izvajanjem prostih strelov se ne zanašam le na svoje telesne spretnosti, temveč predvsem na pozitivno predstavo o uspešno izvedenem prostem strelu.« |